Zdr avniki v prostem času
Živim
Draženka Latinović Živim za dan, ko nas bo žarek srčne topline grel noč in dan. Živim za dan, ko bo le dobre in poštene reči počel vsak Zemljan.
Živim za dan, ko ne bo s strupi prepojenih rek, prsti in tovarn. Živim za dan, ko ne bo lakote, bolečin, telesnih in duševnih ran.
Živim za dan, ko bo s transfuzijo tuje krvi prepovedano zdravljenje vseh bolezni in kirurških ran. Živim za dan, ko ne bo boksa, motokrosa, vseh grobih športov, vojn in vojskovanj.
Živim za dan, ko izprijenih, brutalnih, opolzkih scen in porno gnusob ne bo predvajal noben ekran.
Živim za dan, v katerem noben otrok ne bo trpinčen, nevzgojen, zapuščen in sam.
Živim za dan, ko z minami posejanih njiv, gozdov in livad ne bo imela nobena Zemljina stran.
Živim za dan, ko bo ves hudičevski svet izginil stran.
Živim za dan, ko ne bo v nebo štrlečih nebotičnikov, bordelov in nuklearnih elektrarn.
Živim za dan, ko bo berača, nasilneža, brezdomca in pocestnico iskati zaman.
Živim za dan, ko živ človek ne bo nobene svetopisemske vrstice več nikoli vrgel stran. Živim za dan, ko bo Zemlja vsem bitjem postala prijazen pristan.
Živim za dan, ko bosta vsak moški in ženska imela časten človeški in družinski stan.
Živim za dan, ko bo Satan s tega planeta za vedno pregnan.
Živim za dan, ko se bo docela izpolnil Božji vesoljni in ljudem obljubljeni plan.
Živim za dan, ko bo s polnino dobrote, ljubezni in miru živel vsak Zemljan. Verujem v dan, ko bo ves svet čist in vseh vidnih in skritih umazanij opran.
E-naslov: dr.latinovic@gmail.com
Predkolumbovske mezoameriške kulture Tomaž Rott, Urška Gantar Rott
Kot prvi ljudje naj bi se v Ameriki pojavili kamenodobni lovci in nabiralci, ki so prispeli v zadnji ledeni dobi, vsaj pred 15 do 20 tisoč leti. Teorij o možnih poteh je več. Prišli naj bi iz severne in severovzhodne Azije, Sibirije, Oceanije in celo Afrike preko tedaj kopne in z ledom prekrite Beringije (ponekod do tri km debel ledeni pokrov severnih morij in celin je vseboval toliko vode, da je bila morska gladina od sedanje nižja vsaj za 60 m). Nekatera odkritja nakazujejo možnost, da so se selitve morda pričele že pred 40 ali celo 50 tisoč leti, testi DNK pa, da prvoselci niso izvirali le iz Sibirije in vzhodne Azije, ampak celo iz Evrope. Poleg preseljevanja na vzhod v Azijo in preko Beringije v Ameriko omenjajo tudi možnost potovanj s čolni ali splavi preko Pacifika globoko pod Beringovim prelivom (saj naj bi bila Beringija podobno kot Severna Amerika zaradi preobilnega ledu neprehodna) in nato vzdolž zahodne ameriške obale, in/ali preko Atlantika, južno od ledenih plošč njegovega severnega dela.
Skoraj gotovo je, da so se selitve v Ameriko prenehale približno 8.000 let pr. Kr., verjetno zaradi staljenega ledu v Beringiji in njenim poplavljenjem z nastankom do 50 m globokega Beringovega preliva. Tako so dotedanji priseljenci ostali 9.500 let praktično odrezani od ostalega sveta. Ocenjujejo, da so priseljenci ob potovalni hitrosti 25 km na leto 13.000 km dolgo pot preko obeh Amerik lahko prepotovali v 500 ali vsaj 1000 letih.
Pomembnejše predkolumbovske kulture so se razvile predvsem vzdolž južnoameriških Andov in v Mezoameriki. Ta termin je uvedel nemški etnolog in zgodovinar Paul Kirchhoff: Mezoamerika ni identična z geografskim pojmom Srednje Amerike, saj zajema osrednji in južni del Mehike in le severni del Srednje Amerike. V času Krištofa Kolumba naj bi bilo v Ameriki od 40 do 45 milijonov Indijancev, moda celo več, med katerimi so ugotovili 123 med seboj povsem različnih jezikovnih skupin, ki jih delijo v
Revija ISIS - Maj 2013
109