S knjižne police strahu pogleda v ogledalo, nato pa pomirjen leže k počitku, saj se kljub zahtevnim izzivom, s katerimi se je soočal v dnevu, ki se izteka, ni spremenil v bitje, ki je za zadovoljevanje svojih potreb, izpolnitev svojih zahtev, uresničitev svojih pričakovanj in dosego svojih ciljev pripravljeno »iti preko trupel«, se klanjati in kimati »političnim marionetam« in brezkompromisno pokositi vse, kar mu pride naproti. Dotakne se tudi mentalitete slovenskega človeka, legendarnega prepričanja o njegovi »majhnosti, zaprtosti in omejenosti«, ki mu preprečujejo, da bi razprl krila in poletel v svet, čeprav se potihem zaveda, da bi mu imel marsikaj pokazati. Avtorjeva odličnost, ki se kot rdeča nit vleče skozi celotno delo, se odraža v številnih elementih, značilnih za Državljanske eseje – pohvalno pa je tudi in predvsem dejstvo, da ohranja na začetku pisanja uvedeni »kraljevski nivo« in se nikoli ne spusti na stopnjo golega, brezplodnega moraliziranja. Hkrati pa morali nikoli ne dovoli, da bi sestopila s piedestala, saj je prepričan, da »…Morala je del naše anatomije in našega funkcioniranja, je edina, ki jo imamo, in bolj, ko jo
poznamo, bolje jo bomo znali uporabljati za bivanje na kosu zemlje, kjer smo se rodili«.
Zanimiva in obetavna je tudi avtorjeva multidisciplinarnost kot naravoslovni pristop k področju, ki ga glavnina še vedno šteje za (izključno) domeno družboslovcev. Pohvale vredna pa je tudi njegova obzirnost in uvidevnost oziroma prizadevanje za maksimalno možno objektivnost. Moralo in etiko ter vse, kar je povezano z njima, predvsem opazuje in preučuje – secira, ne postavlja pa se v vlogo sodnika in ne presoja oziroma se galantno vzdrži pavšalne sodbe o tem, ali smo Slovenci moralni ali ne, prav tako pa tudi nikomur ne žuga s prstom in mu ne pripisuje hipotetične krivde, kar se sicer pogosto dogaja. Ob koncu dela, v katerem avtor elegantno obdela cel spekter pomembnih področij, se človeku nehote utrne misel, da je dober državljan lahko le človek, ki lepo skrbi za svoje zdravje in vitalnost. Nina Mazi
E-naslov: isisnima@yahoo.com
Zdravnik se spominja medicinskega študija Zvonka Zupanič Slavec
Zdravnik, baletni koreograf in operni režiser prof. dr. Henrik Neubauer je leta 2012 izdal avtobiografijo za naslovom Obračun – moje delo in življenje. V svojem bogatem življenju je doživel toliko zanimivega in se vsega tega tudi odlično spominja, da je njegovo delo pravi historiat študenta medicine svoje dobe, krajši čas zatem zdravnika, kasneje pa predvsem baletnega plesalca in koreografa. Zdaj po večkratnem branju lahko rečem, da je knjiga izjemna,
Vašo pisateljsko vrlino. In vsebinsko je tako bogata, V knjigiobčudujem življenju v poglavjih: Festival Ljubdasledimo sem sama še obnjegovemu tretjem branju ugotovila veliko novih stvari. ljana, Mednarodni gledališki inštitut, Od športnega rekreativca na vrh Kolesarske zveze Slovenije, Mariborsko obdobje, V Lepa hvala za spomine. Zelo zanimivo! Še dobro, da je medicina imela najdaljši rok prijave, sicer bi morebiti še res pedagoškem poklicu, plesalec, V zdravniški službi, Spet v pristali v diplomaciji, tako paBaletni je (lahko) zmagala boljša varianta. Želim Vam veliko uspeha in skorajšnji izid Vaših spominov. gledališču, Ustvarjanje plesov, Nekaj filmskih poskusov, Operne režije, Pisana in govorjena beseda, Društveno delo, Za konec, Veselim se izida Tvoje knjige. Toliko si doživel lepega in toliko Dodatki. lepega ustvaril, da je res prav, da si vse to opisal in tudi drugim Katarina Fekonja, slavistka
Henrik Neubauer
Senta Jaunig, Inštitut za zgodovino medicine
omogočil, da spremljamo Tvoje uspehe.
Henrika Neubauerja, ki ga zdravniki povezujemo z njegovo zdravniško družino, očetom akad. prof. dr. Robertom NeubauerTa knjiga je mnogo več kot samo zbirka spominov, katerih jem, ki je bilsodolgoletni direktor golniškega protituberkuloznega poglavja celo kronološko pomešana. Ob neverjetni količini nadvse zanimivih opažanj je to edinstven dokument o resničnih naše kulturne zgodovine pediatrom preteklih sto let. sanatorija, indogodkih njegovim sinom nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem, spoznajmo v tem zapisu skozi študentska leta, ki so mu minila na ljubljanski medicinski fakulteti med letoma 1947 in 1953. dr. Alenka Radšel Medvešček, infektologinja
OBRAČUN
Moje delo in življenje
Črt Škodlar, lutkar, režiser, pianist, skladatelj in filmar
Študij medicine v mojem času »Po končani gimnaziji je bil čas za pomembno odločitev o izbiri nadaljnjega študija. Odločitev pa je bila težka, ker me je veselilo veliko stvari. Zanimala me je matematika, privlačila me je kemija in arhitektura. Zelo sem se nagibal tudi k študiju diplomacije.
Naslovnica avtobiografske knjige prof. dr. Henrika Neubauerja Obračun – moje delo in življenje (oblikovala Mateja Omerzel). Revija ISIS - April 2013
77