S knjižne police
Alojz Ihan: Državljanski eseji. O fiziologiji človeške moralnosti Študentska založba 2012. Zbirka Koda Literarne stvaritve profesorja Ihana bralca, opazovalca in misleca vedno znova navdušujejo, saj zna kot razgledan avtor, nadarjen učitelj in sodoben svetovljan mojstrsko povezati svoje bogato znanje, izkušnje in kompetence, jih nadgraditi z domišljijo (ki se pogosto zdi povsem resnična oziroma se post festum izkaže za preroško) ter jih za piko na i še spretno vtkati v misterij aktualnega trenutka na način, ki človeka nenehno preseneča, hkrati pa mu zbuja občutek, da vse to že ve oziroma bi vsaj moral vedeti in tudi upoštevati. In kar je najpomembnejše, spodbuja k razmišljanju, preverjanju in primerjanju, pa tudi ustvarjanju osebne izkušnje, ki pogosto šteje največ.
V svojem najnovejšem delu, ki bi ga po mojem mnenju morali predpisati kot obvezno čtivo vsem zdravnikom in njihovim sodelavcem, študentom medicine in vsem, ki imajo oziroma bodo imeli pri svojem delu in življenju opravka z ljudmi, pa seveda tudi politikom in vsem tistim, ki si prizadevajo oziroma bi si vsaj morali prizadevati za red, mir in blaginjo v državi, se Ihan loteva zahtevne in dokaj »izmuzljive«, hkrati pa življenjsko pomembne tematike moralno-etičnega diskurza. Državljanski eseji, ki s svojo povsodno paradigmo in vitalno tematiko nagovarjajo slehernega državljana, so dovolj nazorni, jasni in razumljivi, pa tudi poučni in koristni, da jih lahko priporočimo v branje vsem pismenim, ostalim pa bi jih moral nekdo prebrati.
Svoje pogumno, odločno in brezkompromisno pisanje, katerega se loti z večnim vprašanjem v naslovu prvega poglavja: »Zakaj morala?«, profesor Ihan postavlja na unikatne, doslej nepoznane temelje – moralo obravnava, opazuje in preučuje kot fiziološko danost, ki ni omejena več le na klasična, tradicionalna področja, kot je vzgoja, religija, filozofija, pravo, sociologija in psihologija, marveč ji na široko odpre vrata v novo področje – medicino. Posebej je treba izpostaviti tudi dejstvo, da avtor bralcu, ki je morda prepričan, da gre le še za eno v plejadi knjig o morali in etiki, brez pričakovanega »konkretnega izplena«, ki človeku na koncu pustijo le grenak priokus in slab občutek, da ni ravno biser na tem področju, najprej jasno in glasno pove, da o tematiki, ki se jo je lotil obdelati s svojim peresom, ne namerava le filozofirati. Pričujočo napoved že takoj na začetku opredeli in »zabeli« z domiselno in sodobno, za mnoge morda celo preveč inovativno in radikalno definicijo morale in etike oziroma nravnosti. Zahvaljujoč svojemu bogatemu znanju in uvidu, pa tudi ustvarjalni bravuroznosti si pisec lahko privošči skok iz običajnih, ustaljenih okvirov v novo dimenzijo in moralnost pojmuje kot možganski proces, ki človeku z glasom (mirne) vesti pove, da okolica njegovih dejanj ne bo obsojala, zavrnila, grajala ali kaznovala. Morda jih sicer ne bo navdušeno posnemala oziroma človeka zanje morda res ne bo (nemudoma ali sploh nikoli) nagradila, vendar pa njegovo zadoščenje zato ne bo nič manj pomembno in veličastno. Sledi predstavitev oblik čiste vesti in opis postopkov za njeno recikliranje, priznanje Ihanove pripadnosti liberalcem in razlaga, zakaj »mu srce bije na levi«. 76
Revija ISIS - April 2013
Četrti esej, ob katerem se bodo vrsti (večini) tradicionalnih »zdravstvenikov« naježili lasje, drugim pa bo nevarno narasel pulz, je avtor posvetil zdravstvenim ustanovam, ki jih šteje za relikt socialistične (ne)odgovornosti. Navdušen nad hvalnicami (s tisto o rešnjem telesu je požel obilo navdušenja in odobravanja) je v hvalnici skromnosti pojasnil, kako lahko brez znanja kitajščine razume Kitajce. Všeč mi je njegova ugotovitev, da je bahavost odraz pomanjkanja oziroma odsotnosti svobode. Bolj pravljičnim dušam je namenjena Pravljica o čarobnem klobuku, vtkana v esej o zaprtju rudnika urana in nevidnosti. Malce bolj realistični populaciji je namenjena Povest o dobrih ljudeh (ob njej bi užival tudi Miško Kranjec). Od Kranjca se profesor sprehodi do Cankarja v osmem eseju z naslovom Kralj na Betajnovi ali izvirni zločin oblasti. Esej o izgorelosti je pisan na kožo vsem, ki skušajo z izgorelostjo opraviči različne napake, spodrsljaje, prestopke in vse, kar poštenemu človeku ni ravno v čast in ponos, pa tudi vsem tistim, ki se težko soočijo z novimi izzivi in še težje sprijaznijo z dejstvom, da so spremembe edina stalnica življenja v 21. stoletju. V pričujoči koncept uvede novo kategorijo socialnoekonomske izgorelosti. V desetem eseju brez dlake na jeziku obračuna z intelektualci. Enajsti esej, ki je posvečen telesu, ni le fiziološko obarvan, marveč je prepleten tudi z elementi biologije, psihologije, sociologije, hkrati pa nekaj pozornosti ponovno posveti sindromu izgorelosti pri delu oziroma zaradi dela. Tej ob bok spretno postavi še eno pomembno izgorelost – izčrpanost od partnerske borbe, o kateri so ameriški znanstveniki že ugotovili, da predstavljajo uničujoči odnosi temelj vsaj 75 odstotkov celokupne izgorelosti (čeprav glavnina tega ne ve oziroma noče priznati). Pomembno vlogo profesor pripisuje komunikaciji, ki temelji na prostovoljnosti oziroma svobodni volji posameznika. Dotakne se še energetske medicine, energičnosti, možnosti, da bi človeka zreducirali na raven družbeno-hormonskega robota, in na koncu dokaže, da le nismo roboti. Državljanske eseje profesorja Ihana lepo zaokroži še pisanje ekonomista Rada Pezdirja, ki prinaša vrsto zanimivih idej, ugotovitev in razmišljanj – zdravstvo proglasi za javno dobrino za zasebne žepe, pri čemer je mogoče zdravje šteti tudi kot zasebno dobrino za javno (skupno) blaginjo.
Domiselni izvirni pristop avtorju omogoča, da bralca elegantno in dovolj lahkotno pritegne v razmišljanje o aktualni krizi in dekadenci moderne družbe, pri kateri je bolj kot gospodarska kriza in finančna recesija zaskrbljujoča kriza vrednot, katerim je avtor posvetil svoje pisanje.
Na duhovit, sem ter tja malce navihan in pronicljiv način profesor precizno in zavzeto secira pogoje in okoliščine, ki sodobnemu človeku, ne glede na njegov poklic, stan, raso, religiozno pripadnost oziroma prepričanje ter ostale relevantne atribute, omogočajo, da ohrani mirno vest in se lahko vsak večer brez sramu, zadrege, oklevanja in