Medicina
1. slovensko srečanje o klinični farmakologiji: varna uporaba zdravil Miran Brvar
Slovenski klinični toksikologi in farmakologi smo leta 2012 ustanovili Sekcijo za klinično toksikologijo v sklopu Slovenskega zdravniškega društva (www.ktf.si), ki je novembra 2012 organizirala prvo srečanje s področja klinične toksikologije z naslovom Srečanje o kemijski varnosti: kemijske nesreče na delovnem mestu. Srečanja se je udeležilo 120 udeležencev, med njimi specialisti medicine dela, urgentne in družinske medicine ter varnostni inženirji, gasilci, kemijski tehnologi in drugi strokovnjaki, ki skrbijo za kemijsko varnost v tovarnah in laboratorijih. Na srečanju smo predstavili predvsem sodobna dekontaminacijska sredstva za politja z jedkimi kemikalijami, ki so najpogostejši vzrok kemijskim nesrečam na delovnem mestu.
Poleg toksikologije pa se v naši sekciji ukvarjamo tudi s klinično farmakologijo, saj se dejavnosti toksikologije in farmakologije zelo prepletajo oziroma dopolnjujejo. V nedavni raziskavi v UKC Ljubljana smo ugotovili, da neželeni dogodki, povezani z zdravili, povzročijo 6,2 odstotka vseh napotitev bolnikov v internistične urgentne ambulante, od tega predstavljajo 3,7 odstotka neželeni učinki zdravil, 1,2 odstotka napake, povezane z zdravili, in 1,3 odstotka zastrupitve z zdravili. Izkazalo se je tudi, da so zdravnikove izkušnje pri predpisovanju zdravil, poznavanje bolnikov z njihovimi lastnostmi in boleznimi, sodelovanje zdravnikov in farmacevtov ter predvsem zdravnikovo znanje klinične farmakologije še vedno najpomembnejši za učinkovito in varno zdravljenje z zdravili. Januarja 2013 smo zato organizirali odmevno enodnevno srečanje s področja klinične farmakologije z naslovom 1. slovensko srečanje o klinični farmakologiji: varna uporaba zdravil. Tega srečanja, ki je potekalo v Kongresnem centru Mons v Ljubljani, se je udeležilo 320 zdravnikov in farmacevtov iz vse Slovenije. Na začetku srečanja o varni uporabi zdravil sem s pomočjo nazornih primerov predstavil, kaj je neželeni učinek, napaka in zastrupitev z zdravilom. Sledili sta predavanji mag. Milene Radoha Bergoč in prim. Martina Možine o novih predpisih na področju poročanja o neželenih učinkih zdravil in ukrepanju ob sumu na škodljivi učinek zdravila. Predavanji o odgovornosti zdravnikov pri predpisovanju zdravil in spremljanju njihovih učinkov prof. dr. Jožeta Balažica in o odgovornosti farmacevtov pri svetovanju in izdajanju zdravil prof. dr. Aleša Krbavčiča sta med poslušalci izzvali kar nekaj vzdihovanja in verjetno tudi misli »to bi se lahko zgodilo tudi meni«. Na začetku naslednjega sklopa je prof. dr. Mojca Kržan predstavila mehanizme neželenih učinkov zdravil, nato pa je sledila skupina kliničnih predavanj o posameznih neželenih učinkih zdravil: ortostatska hipotenzija ob zdravljenju arterijske hipertenzije (mag. Primož Dolenc), hipoglikemija pri zdravljenju
sladkorne bolezni (prof. dr. Andrej Janež), nesteroidni antirevmatiki in ledvice (doc. dr. Jelka Lindič), nevarnosti zdravljenja z zaviralci reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskega sistema (prof. dr. Matjaž Bunc), hiponatremija zaradi zdravil (prof. dr. Damjan Kovač), zmedenost zaradi zdravil (prof. dr. Fajko F. Bajrović), poslabšanje astme/KOPB zaradi zdravil (prim. mag. Matjaž Kovač), ukrepanje ob krvavitvi zaradi antiagregacijskega in antikoagulacijskega zdravljenja (doc. dr. Samo Zver), varnost lipolitičnih zdravil in ukrepanje ob pojavu neželenih učinkov (prim. Matija Cevc) in kožne reakcije na zdravila (prof. dr. Tomaž Lunder). V drugem delu srečanja je prim. mag. Jurij Fürst predstavil stroške zdravljenja, sledilo pa je slikovito predavanje mag. Nine Pisk o odpadnih zdravilih v Sloveniji. Ob koncu srečanja so predavatelji mag. Rok Antolič, prof. dr. Pavel Poredoš in prof. dr. Aleš Mrhar predstavili še možnosti izboljšanja in varnejšega zdravljenja z zdravili s predavanji o zavzetosti za zdravljenje z zdravili, individualnem pristopu k predpisovanju zdravil in usklajevanju zdravljenja z zdravili. Predavanjem so sledile krajše razprave, ki so občasno postale skoraj že preveč živahne, saj se je srečanja udeležilo približno enako število zdravnikov in farmacevtov, kar je nedvomno obogatilo in poživilo razprave, saj je lahko »vsaka stran« predstavila svoj pogled. Poleg poučnih in uporabnih predavanj s strani povabljenih učiteljev z Medicinske fakultete in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodilnih zdravnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bil glavni dosežek srečanja ravno druženje in skupno izobraževanje zdravnikov in farmacevtov.
Ob zaključku srečanja se je razvila daljša in zanimiva razprava, ki so jo sprožili udeleženci srečanja, saj so opazili slabo udeležbo farmacevtskih družb na srečanju o varni uporabi zdravil. Udeležencem se je sicer zdelo zelo v redu, ker na srečanju ni bilo komercialnih predavanj s strani farmacevtskih družb. Odkrito pritrjevanje polne dvorane je izzvala izjava udeleženca, da raje plača nekaj evrov kotizacije več, kot pa brezplačno posluša vsiljena predavanja s strani podjetij. Po drugi strani pa je bilo zanimivo, da se je srečanja udeležilo veliko farmacevtov, zaposlenih v podjetjih, ki so sicer odklonila podporo srečanju. Možno je, da so tudi njih pritegnila strokovna predavanja, saj verjetno predobro poznajo namen in ozadje sponzoriranih in »satelitskih« predavanj.
Ob srečanju smo izdali zbornik z recenziranimi preglednimi prispevki predavateljev, ki so ga prejeli vsi udeleženci. Zanimanje za 150-stranski zbornik pa je bilo tako veliko, da je prva izdaja zbornika takoj pošla in smo ga morali že ponatisniti. Ponatisnjen zbornik s preglednimi predavanji o neželenih učinkih zdravil in koristnimi nasveti zdravnikom in farmacevtom je sedaj na voljo v Centru za zastrupitve in pri avtorju prispevka (miran.brvar@kclj.si). Revija ISIS - April 2013
69