Medicina
Testiranje nosečnic na HIV Janez Tomažič, Irena Klavs, Mario Poljak
V 30 letih se je s HIV okužilo več kot 70 milijonov oseb, umrla jih je več kot polovica, trenutno je okrog 34 milijonov bolnikov. Do sedaj sta predvidoma ozdravljeni le dve osebi, okuženi s HIV: t.i. »berlinski bolnik« in letos »deklica iz Misisipija«, ki so jo začeli zdraviti 30 ur po porodu, dokazali okužbo s HIV, nadaljevali zdravljenje 18 mesecev, po ukinitvi zdravljenja pa je sedaj že skoraj 10 mesecev brez virusa. Čudovita zgodba, ki pa še ni zaključena, »vsi zadržujemo dih«, da se virus ne povrne. Vsako leto se v svetu rodi več kot 500.000 s HIV okuženih novorojencev. Ob pravočasni diagnozi okužbe s HIV pri okuženih nosečnicah bi lahko preprečili več kot 98 odstotkov tovrstnih okužb.
Kako je v Sloveniji? Pri nas nosečnic ne presejamo na okužbo s HIV in smo glede tega ena zelo redkih izjem v razvitem svetu. Med 450 znanimi okuženimi osebami imamo 10 odstotkov bolnic. V zadnjih osmih letih se v Sloveniji ni rodil HIV pozitivni novorojenec. Vsako leto imamo eno do dve porodnici, okuženi s HIV, ki ju na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL ustrezno prenatalno zdravimo (kombinacija protiretrovirusnih zdravil) in na ta način dopuščamo manj kot 2 odstotka možnosti za vertikalni prenos. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS vsako drugo leto koordiniramo zbiranje več tisoč vzorcev serumov nosečnic, ki so presejalno testirane na sifilis, po vsej Sloveniji. Zbrane vzorce nevezano anonimno testiramo na HIV na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo MF UL. Tako vsako drugo leto testiramo približno tretjino nosečnic, med katerimi smo do leta 2009 našli po največ eno, ki
je bila okužena s HIV. V letu 2011 pa smo med 7.231 nevezano anonimno testiranimi nosečnicami prvič našli dve okuženi s HIV. Do sedaj organiziranega presejanja nosečnic na HIV pri nas nismo izvajali iz dveh razlogov: relativno nizka prevalenca okužbe med nosečnicami in problemi, ki se pojavijo zaradi lažno reaktivnih rezultatov testiranja na HIV, kadar se testiranje izvaja v skupini z zelo nizkim deležem okuženih (pričakovana sta 1 do 2 lažno reaktivna rezultata presejalnega testa na tisoč testiranih nosečnic). Kaj predlagamo? Predlagamo, da se ginekologi z vsako nosečnico pogovorijo o možnih načinih okužbe s HIV in vsaki nosečnici ponudijo testiranja na HIV! Pri predlaganju testiranja bi morali biti posebno »vztrajni« pri nosečnicah, pri katerih se po pogovoru ugotovi, da je tveganje za okužbo večje: npr. če prihajajo iz ali so imele nezaščitene spolne odnose v deželah z visoko prevalenco okužbe (npr. države bivše Sovjetske zveze, Tajska, Indija, podsaharska Afrika itd.) ali imajo partnerja iz take države. Na možnost okužbe je treba pomisliti tudi v obdobju poroda (porodničarji!), ker, kot kaže, je tudi v kratkem obdobju po porodu mogoče še čas za ozdravitev novorojenca(-ke). Seveda moramo biti previdni, da ne bi sklepali in predvidevali preveč, na temelju enega samega primera.
Prihaja čas, ko moramo ponovno pretehtati o odločitvi glede testiranja nosečnic na HIV. E-naslov: janez.tomazic@kclj.si
Umrljivost in hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2010 Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič
V Sloveniji je v obdobju od leta 2000 do 2010 opazen trend naraščanja umrljvosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (umrljivost od leta 2006 naprej izrazito narašča, pri čemer ima pomemben vpliv natančnejše kodiranje osnovnih vzrokov smrti) in trend padanja hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, vendar so hospitalizirani zdravstveno bolj prizadeti. Med umrlimi in hospitaliziranimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prevladujejo moški, stari manj kot 65 let (dve tretjini umrlih je starih manj kot 65 let, pri hospitalizacijah prevladuje starostni razred 45–49 let oziroma 50–54 let). Med 60
Revija ISIS - April 2013
vzroki (diagnozami) za smrt in hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prevladujeta alkoholna bolezen jeter (na prvem mestu pri umrljivosti) ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (na prvem mestu pri hospitalizacijah), oba vzroka skupaj predstavljata skoraj vse primere. Alkohol tudi v Sloveniji prispeva k neenakostim v zdravju: razlike so med spoloma, med slovenskimi regijami in med različnimi socialno-ekonomskimi sloji prebivalstva; bolj prizadeti so moški, prebivalci vzhodne kohezijske regije in prebivalci spodnjeposavske regije.