iz zgodovine medicine Dopolnitev članka
Razvoj dentalne medicine v svetu in na Stomatološki kliniki v Ljubljani Kratek pregled do leta 1975 Zvonka Zupanič Slavec
Razvoj otroškega in preventivnega zobozdravstva med leti 1945 in 1975 Otroško zobozdravstvo se je v Sloveniji začelo razvijati po Štamparjevem konceptu javnega zdravstva med dvema svetovnima vojnama. Prvi zobni ambulanti sta se razvili v šolskih dispanzerjih v Ljubljani in Celju leta 1927. Nato so nastajale nove ambulante tudi po drugih slovenskih mestih. Leta 1945 se je razvoj otroškega zobozdravstva nadaljeval teoretično in praktično v okviru novonastale Stomatološke klinike in Medicinske fakultete v Ljubljani. Vsebino je obravnaval predmet stomatologija, nadaljnji razvoj klinike in stomatološkega študija pa sta spodbujala tudi prva dolgoletna predstojnika klinike, prof. dr. Jože Rant in za njim prof. dr. Čedomir Ravnik. Po združenju novonastale Stomatološke fakultete z Medicinsko visoko šolo leta 1949 se je otroško in preventivno zobozdravstvo razvijalo skupaj z ortodontijo na Katedri za ortodontijo in pedontologijo. Leta 1950 pa je nastala Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo, kasneje se je preimenovala v Katedro
za pedontologijo, katere prvi predstojnik je leta 1950 postal prof. dr. Valter Krušič in je na tem mestu ostal do leta 1976. Predstojnik je postavil strokovne temelje otroškemu in mladinskemu zobozdravstvu, vplival na doktrino pedontološkega dela in preventivnega zobozdravstva v slovenskem prostoru. S sodelavci, prof. dr. Mitjem Bartenjevom in drugimi, je sooblikoval podiplomsko izobraževanje zobozdravnikov, s čimer so zagotovili sistematično in nepretrgano preventivno delo otroškega in mladinskega zobozdravstva. Prof. Krušič se je ukvarjal predvsem s kariologijo, vpeljal pa je tudi doktrino lokalne hemostaze pri hematoloških bolnikih po puljenju zob. Sicer pa so se med zgodnjimi raziskovalnimi področji pedontologije pojavljale teme: epidemiologija zobnega kariesa, patofiziologija sline v povezavi s kariesom, vpliv aplikacije fluoridov na zmanjšanje kariesa, anomalije zob, citodiagnostika, genetika in preventiva kariesa pri otrocih in mladostnikih. Sodobnejši čas pa je prinesel nove teme. Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo je sooblikovala program specializacij otroškega in preventivnega zobozdravstva, ki se je začel odvijati leta 1973. Prof. Krušič je za sabo zapustil tudi bogato učno dediščino, saj je napisal knjigi Otroško in preventivno zobozdravstvo (1964) in Učbenik otroškega in preventivnega zobozdravstva – Preventivna in socialna medicina (1965). Njegovi nasledniki, prof. dr. Mitja Bartenjev, za njim pa doc. dr. Narcisa Košir s sodelavci, so zastavljeno delo pionirja otroškega in preventivnega zobozdravstva prof. Krušiča skrbno nadaljevali in vplivali na vse boljše zdravje zob slovenskih otrok v 2. polovici 20. stoletja. Najvišje priznanje za resnično izstopajoče preventivno delo v pedontologiji so slovenski otroški zobozdravniki (okoli 300 jih je) prejeli leta 1997 na mednarodnem kongresu v Buenos Airesu, kjer je slovenska zobozdravstvena preventiva prejela prvo nagrado.
Avtorica se opravičuje za izpadel zapis o razvoju pedontologije v pregledu razvoja stomatološke stroke v marčni številki revije Isis. Literatura: 1. 2. 3.
Prof. dr. Valter Krušič, prvi predstojnik Katedre za pedontologijo (1950–1976). 44
Revija ISIS - April 2013
Bartenjev M. Otroško preventivno zobozdravstvo. V: Enciklopedija Slovenije, zvezek 8. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994: 209. Košir N. Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo. V: Ribarič S (ur.). 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2009: 237-41. Bartenjev D, Košir N, Pavlič A. Prof. dr. Valter Krušič, prvi predstojnik Katedre za pedontologijo oz. Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo. Zobozdrav Vestni 2010; 65; 3: 73–74.
E-naslov: zvonka.slavec@gmail.com