Forum
Odziv na pismo županom Spoštovani,
začudeni nad nerazumevanjem dela in vloge zdravnikov koncesionarjev smo prebrali dopis Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije županom z naslovom Problematika osnovnega zdravstva – zmanjšanje obsega sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev in podeljevanje koncesij, na katerega so nas opozorili številni župani. V dopisu so izražene številne navedbe Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije zoper koncesionarje v zdravstvu, ki ne držijo in terjajo naše pojasnilo.
Uvodoma naj poudarimo, da smo zdravniki in zobozdravniki koncesionarji sestavni del JAVNE zdravstvene mreže, koncesije pa prejemamo za opravljanje JAVNIH storitev, ki jih javni zdravstveni zavodi zaradi povečevanja potreb po zdravstvenih storitvah ter vsesplošnega pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji ne morejo opraviti sami. Koncesionarji in javni zdravstveni zavodi tako skupaj in pod enakimi pogoji zagotavljamo bolnikom ustrezno dostopnost do javnih zdravstvenih storitev. Koncesionarji poleg lastnega znanja in dela namenjamo tudi lastna finančna sredstva za dosego čim boljše kakovosti zdravstvene oskrbe državljanov. Koncesije v zdravstvu so se pokazale kot učinkovita oblika zdravstvenega varstva. Sprejema jo večina Evrope, tudi pri nas so jo bolniki dobro sprejeli. Po neodvisnih anketah je zadovoljstvo ljudi pri koncesionarjih večje kot v javnih zdravstvenih domovih.
V odgovor očitkom Združenja zdravstvenih zavodov pojasnjujemo, da smo zdravstveno dejavnost kot javno službo koncesionarji upravičeni opravljati pod enakimi pogoji kot javni zdravstveni zavodi. Še več, zakonodaja za naše delovanje nemalokrat postavlja strožje pogoje in plačnik pogosto slabše vrednoti zdravstvene storitve koncesionarjev. Poslovne potrebe in težave rešujemo iz lastnega žepa. Prva večja izguba lahko pomeni tudi propad koncesionarja in njegovega življenjskega projekta. Ni pošteno, da poskušajo močni javni zdravstveni zavodi, ki imajo v nasprotju s koncesionarji praktično zagotovljen svoj obstoj, prikazati male koncesionarje kot krivce za težak položaj v zdravstvu. Brez koncesij v zdravstvu bi bil položaj še težji, zlasti za bolnike, saj koncesionarji pomembno dopolnjujemo zdravstveno ponudbo in oskrbo občanov. Koncesionarji pripomoremo k boljšemu zdravstvenemu varstvu ljudi v svojih občinah. Rezultati kažejo, da to kljub težavnemu gospodarskemu položaju počnemo uspešno in v skupno zadovoljstvo z nam zaupanimi bolniki. Koncesionarji izvajamo pomemben del preprečevanja in zdravljenja bolezni v občinah in pomembno dopolnjujemo zdravstveno dejavnost javnih zavodov. V številnih odročnih krajih je dostopnost občanov do zdravstvenih storitev možna
le ob požrtvovalnosti in investicijah koncesionarjev. Le tako na redkeje poseljenih območjih občani pridobijo stalnega zdravnika.
Prepričani smo, da ste župani in občinski sveti dobro pretehtali dodatne koristi, ki ste jih s podelitvijo koncesij omogočili svojim občanom. Ne verjamemo, da župani ne poznate potreb po zdravstvenih storitvah v svoji občini, kot izhaja iz dopisa Združenja zdravstvenih zavodov. Ne verjamemo, da podeljujete javna pooblastila »na slepo«. Tovrstni namigi, mestoma skoraj grožnje in pozivanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije k premisleku glede koncesij izražajo neupravičeno nezaupanje in podcenjevanje delovanja krajevnih oblasti. Prepričani smo, da imate župani najboljši pregled nad potrebami svojih občanov ter da se trudite storiti vse potrebno, da ljudje javne zdravstvene storitve v zadostnem obsegu tudi dobijo. Skozi leta ste si občine stežka ustvarile svoje javne zdravstvene mreže, sestavljene iz koncesionarjev in javnih zavodov. Te mreže so dinamične in žive in koncesionarji smo njihovi nepogrešljivi členi. Nadalje dopis Združenja razgalja nemoč učinkovitega vodenja javnih zavodov v težavah, saj vodstva pozivajo svoje občine k vedno izdatnejši denarni pomoči. Obenem se izkazuje nemoč vodstev javnih zavodov za nudenje ustreznega stimulativnega delovnega okolja svojim zaposlenim, da bi lahko zdravstveno varstvo izvajali po svojih najboljših močeh. Če bi direktorji to zmogli in znali zagotoviti, jih najboljši delavci ne bi zapuščali. Mnogi koncesionarji so odšli iz javnih zavodov z željo, da bi svojim bolnikom nudili več ali boljšo zdravstveno oskrbo, in to jim tudi uspeva. Koncesionarji ne razumemo, zakaj se nas javni zavodi bojijo. Dokazali smo, da delujemo kot zanesljivi partnerji v delovanju občinskih zdravstvenih mrež. Koncesionar, ki deluje znotraj stavbe javnega zavoda ali največ streljaj vstran, ne more biti obravnavan kot drugorazredni člen zdravstvene oskrbe. Vsi predstavljamo javno zdravstvo in žalosti nas, če nam Združenje to odreka.
V kolikor se direktorji javnih zavodov ne čutijo dovolj organizacijsko ali finančno sposobni za nemoteno vodenje javnih zavodov, morajo v Združenju svoje pomisleke in predloge izraziti na ustreznem mestu, torej v pogovoru z ministrstvom za zdravje. Koncesionarji nismo krivi za poslovne težave javnih zavodov, ki morajo, tako kot koncesionarji, poskrbeti za lastno ustrezno delovanje in za svoje poslanstvo. Z morebitnimi težavami koncesionarjev se javnim zdravstvenim zavodom ni potrebno ukvarjati. Koncesionar bo težave v delovanju ali poslovanju hitro in brez velikega pompa razrešil sam v sodelovanju z občino. Sicer ga kmalu ne bo več. Nasprotno pa številni primeri kažejo, da težave v delovanju javnih zavodov kmalu postanejo težave, s katerimi se, poleg občin ustanoviteljic, ukvarja vsa javnost. Revija ISIS - April 2013
31