Forum položajih pri določeni starosti, po vzoru sistema v zahodnih državah (Avstrija, Švica, Hrvaška).
Pravice pacientov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Gospodarski položaj in trenutne finančne razmere ne omogočajo več izvajanja in opravljanja vseh vrst zdravstvenih storitev na račun javne zdravstvene blagajne. Ob napovedi znižanja mase denarja za zdravstvo niso ne minister ne odgovorni na ZZZS določili, katerih storitev javna zdravstvena blagajna ne bo več plačevala. Odgovornost za vse to prelagajo na zdravnike kot nosilce dejavnosti, kar je nedopustno!
Sistem javnih naročil in znižanje materialnih stroškov Potrebno je prilagoditi trenutni sistem javnih naročil novim evropskim direktivam in posledično zmanjšati
ceno medicinskih materialnih stroškov za primerljive skupine posegov in dejavnosti. Potrebno je izločiti vse posameznike, ki so bili v preteklosti vpleteni v netransparentne razpise.
Sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji Javno zdravstvo v Sloveniji bi moralo temeljiti na partnersko-zavarovalniškem modelu socialnega zavarovanja, ki ne temelji na dobičku zavarovalnic. Le manjši del na trgu naj predstavljajo zasebne profitne zavarovalnice; ta del sistema naj služi le razvoju in spodbujanju konkurenčnosti, na pa razgradnji javnega, socialnega zdravstva. Prepletanje obveznega zavarovanja ZZZS in zasebnega dodatnega zavarovanja je za sistem škodljivo, ne povečuje konkurenčnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. Tak način »dodatnega« zavarovanja je potrebno radikalno spremeniti, v sistemu lahko sodelujejo samo zasebne zavarovalnice s celovito ponudbo zavarovanj in storitev na trgu.
Pismo uredniku Spoštovani!
V marčni številki revije Isis je kolega Andrej Robida zelo analitično osvetlil problem zmot, napak, nepazljivosti, raztresenosti, površnosti ipd. ob mojem prispevku v februarski številki z naslovom »Saj ni res, pa je«. Namenoma sem omenjeni prispevek poslal za objavo v glasilu zdravniške zbornice, da bi ga prebralo čim več zdravnikov in da bi bili pri svojem delu še bolj previdni. Nikogar nisem hotel omenjati in niti ustanove, kje se je začela »zgodba« sprva poškodovanke in nato bolnice, ki pa bi se zanjo lahko končala drugače, in to ne glede na visoko starost. Seveda ne mislim, da je kdorkoli v verigi obravnave 91-letne bolnice storil namerno napako. Bilo pa je kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih bom skušal pojasniti v nadaljevanju. Zakaj sem se odločil za objavo? Razlogi so predvsem trije. Pogosto opažam, da zdravniki (pre)radi verjamemo mnenju tistih, ki so obravnavali bolnike pred nami. To je zelo nevarno, zato moramo vedno, ko stanje ni jasno, ponovno pretehtati in dopolniti anamnezo ter bolnike natančno pregledati. Noben računalniški program niti slikovna diagnostika ne moreta in ne smeta nadomestiti osnovnega zdravnikovega dela. To pa je dobra anamneza in natančen klinični pregled. Po posvetu s travmatologi so mi razložili, da je povsem mogoče spregledati tak spiralni zlom, ker ne pride takoj do premika kosti in je zato možno, da niti prvi zdravnik niti drugi zdravnik – travmatolog nista opazila skrajšanja in rotacije noge navzven, kakor tudi otekline in prosevanja krvi v podkožju stegna. Drugi razlog je ta, da je bil potek obravnave pomanjkljiv. Če je človek tako hudo anemičen (celo v hemoragičnem šoku!) in vzrok za 30
Revija ISIS - April 2013
krvavitev ni očiten, potem je, vsaj mene so tako učili moji cenjeni profesorji, »conditio sine qua non« rektalni pregled in ne najprej gastroskopija, saj ni imela niti hematemeze niti melene, ampak verjetno hemohezijo (predpisan ji je bil nizkomolekularni heparin!). Domnevam, da je ta podatek zavedel več zdravnikov in da je bila zato sprejeta na Interno kliniko. Lahko bi zakrvavela tudi iz rodil ali sečil, mar ne? Iz meni dostopnih podatkov ni razvidno, da bi bil rektalni pregled sploh napravljen, še manj ginekološki ali urološki, pa čeprav naj bi, po navedbah svojcev, pod njo opazili večjo količino krvi. Tretji razlog pa je, da res nisem sistematično globlje analiziral vzrokov za napako. Pa tudi če bi jih, ne bi odkril latentne pomanjkljivosti ali napake v verigi obravnave. Da od vsaj devetih zdravnikov pred menoj nihče ni opazil skrajšanja noge in rotacije navzven ob tem, da je sama večkrat povedala, kako jo boli stegno zlasti pri obračanju, mi je res nerazumljivo in drugega izraza, kot je nesprejemljiva površnost, nimam. Res imamo tudi zdravniki samo človeške možgane, a ravno zato našega dela nikoli ne bodo mogli povsem nadomestiti računalniki in roboti. Ob takih in podobnih dogodkih mi vedno znova in znova prihaja v spomin opozarjanje cenjenega profesorja sodne medicine dr. Janeza Milčinskega, ki nam je govoril: »Bolnik lahko tudi umre, pomembno je, da je to dobro dokumentirano«. »Errare humanum est, in errore perservare stultum« (Človeško se je motiti, neumno pa je vztrajati v napaki). Nadaljnje komentarje prepuščam vsakemu bralcu posebej. Prim. Marjan Fortuna, dr. med.