Forum
Iniciativa neodvisnih zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo Danijel Bešič Loredan, Erik Brecelj, Nataša Fikfak, Miro Jurančič, Boštjan Lovšin Zdravniki: Danijel Bešič Loredan, Erik Brecelj, Nataša Fikfak, Miro Jurančič in Boštjan Lovšin se povezujemo v iniciativo zaradi neurejenih in kritičnih razmer v slovenskem zdravstvu. Javni zdravstveni sistem v Sloveniji se ne prilagaja spremembam družbe, zato deluje slabo. Javna sredstva, pridobljena iz dela državljanov, namenjena zdravljenju bolnikov, se porabljajo netransparentno, brezplačen dostop do storitev javnega zdravstvenega sistema je za paciente vedno težji, nosilci storitev javnega zdravstva pa na to nimamo vpliva. Zato opozarjamo na nekatera dejstva in zahtevamo pojasnila odgovornih ter pričakujemo pospešene ukrepe za čimprejšnjo ureditev razmer v slovenskem zdravstvu. K aktivnemu sodelovanju v iniciativi vabimo zdravnike in vse, ki podpirajo spodaj opisana dejstva:
Javni in zasebni zdravstveni sistem Nekatera dejstva jasno kažejo na trenutno izrazito povezovanje in nezakonito integracijo zasebnega zdravstvenega sistema v javni zdravstveni sistem. Nakazujejo se elementi izčrpavanja javnega zdravstvenega sistema z namenom (tajkunske) privatizacije nekaterih delov javnega zdravstvenega sistema. Potrebno je ustaviti trenutno povezovanje in nezakonito integracijo zasebnega zdravstvenega sistema v javni zdravstveni sistem. Postaviti je treba jasna pravila prehajanja zdravnikov in bolnikov iz javnega sistema v samoplačniški sistem in obratno. Obiskovanje samoplačniških ambulant ne more biti obvod za vstop bolnikov v javni sistem; samoplačniške storitve morajo biti strokovno in finančno nadzirane. Razpolaganje z nepremičninami v javnem zdravstvu mora biti transparentno; mnogi dosedanji poizkusi prodaje/menjave stavb in zemljišč kažejo na velike apetite po privatizaciji segmentov javnega zdravstva preko noči in brez ustreznega plačila. Vsaka prodaja nepremičnin v javnem zdravstvenem sistemu mora biti predstavljena širši javnosti; potrebno je odgovoriti na vprašanja, komu in za koliko je bilo oz. bo nekaj prodano in kakšen vpliv bo prodaja imela na sistem javnega zdravstva. Pravno-formalno je potrebno natančno ločiti javno zdravstvo od zasebnega in zakonsko urediti medsebojne povezave ter zasebno delo zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu. Predlagamo jasno razmejitev javnega od zasebnega zdravstvenega sistema; jasno opredeljene zakonske določbe glede dodatnega dela zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvenem sektorju, omogočiti je potrebno izvajanje tržne (samoplačniške) zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih ustanovah ob jasnih in transparentnih pravilih za vse zaposlene.
Vodenje javnih zavodov Javni zavodi so vodeni netransparentno, vodilni v javnih zavodih so pogosto imenovani glede na politično pripadnost in lojalnost trenutni vladi na oblasti; znanje in vodstvene sposobnosti niso
kriteriji za izbiro vodilnih. Direktorji javnih zavodov razpolagajo z javnim denarjem, sprejemajo odločitve, ne nosijo pa materialne odgovornosti za svoje odločitve in posledice svojih odločitev. Sveti zavodov ne izpolnjujejo vloge nadzornikov in ne nosijo odgovornosti za svoje delo. Zaradi ekonomskih razmer v Sloveniji vodilni varčujejo pri izobraževanju zaposlenih, pri omejevanju strokovnega dela, stimulira se nedelo, prisotna so dvojna merila pri obravnavi zaposlenih v javnih zavodih, podporne službe (pravna, marketing…) praktično ne delujejo. Ob vsem tem se dopuščajo velike razlike v materialnih stroških in stroških dela med primerljivimi javnimi zavodi. Predlagamo drugačen pristop pri izbiri vodstev javnih zavodov; strokovno delo mora biti postavljeno na prvo mesto, glede na strokovna izhodišče je potrebno nato iskati kompromise na poslovnem delu vodenja javnih zavodov. Določi naj se pravna in materialna odgovornost vodij v zavodih kot tudi vseh nadzornih organov, tako bodo odločitve jasne, transparentne in odgovorne. V posameznih javnih zavodih znotraj obstoječega sistema imamo nekaj primerov dobre prakse vodenja in delovanja zavodov; to je potrebno nagraditi in prenesti na vse ostale javne zavode. Primerjati je potrebno materialne stroške in stroške dela med primerljivimi ustanovami, saj so na nekaterih področjih razlike prevelike. Ponovno naj se oceni ustreznost trenutnega plačnega sistema – potrebno je stimulirati delo, definirati in spremljati kazalce storilnosti in kakovosti dela ter temu ustrezno prilagoditi osnovno plačo zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu. Določi naj se standarde in normative dela za zdravnike na enoto časa glede na različne specialnosti; na novo naj se postavi sistem napredovanja ter se tako odpravi veliko nepravilnosti iz preteklosti, določijo naj se jasni kazalci ocenjevanja in nagrajevanja zdravnikov. Končno je potrebno ugotoviti, koliko zdravnikov potrebujemo v Sloveniji in predvsem koliko jih lahko še zaposlimo; iz velikega pomanjkanja in uvažanja zdravnikov smo čez noč prišli do položaja, kjer smo močno omejili in onemogočili zaposlovanje mladih zdravnikov, kar je nedopustno. Ob vsem tem pa sistem dovoljuje odloženo upokojevanje zdravnikov v javnem sektorju po določeni starosti, kar močno vpliva na zaposlovanje mladih zdravnikov. Predlagamo natančno analizo zastavljene politike izobraževanja in zaposlovanja mladih zdravnikov, določitev maksimalne in minimalne obremenitve zdravnikov na enoto delovnega časa. Predlagamo tudi določitev kazalcev za oceno storilnosti zdravnikov in ureditev delovnopravne zakonodaje ter uzakonitev upokojevanja zdravnikov v javnem sistemu in vseh na vodilnih
Revija ISIS - April 2013
29