SISI Ko je nekega moža začel močno boleti zob, se je brž podal v iskanje izdiralca zob z najmanj sveč pred hišo. Pri prvem je bilo sveč deset, pri drugem nekaj več, pri tretjem pa le tri. Ta bo pravi, si je rekel, in vstopil v hišo ter moža prosil, naj mu hitro izdere boleči zob. Medtem ko se je mojster pripravljal na izdiranje zoba, je bolnik pričel razmišljati, zakaj ima tako
prileten možakar samo tri sveče pred hišo, njegovi mlajši kolegi pa toliko več. Tedaj se je opogumil ter ga vprašal, koliko časa se že ukvarja z izdiranjem zob. »Že en teden,« je bil možakarjev odgovor. Bolnik je pri priči zbežal iz hiše ter se odpravil iskat drugega mojstra.
TRA, avtomati in druga nesnaga Boris Klun
Ali vas kdaj popade TRA? Sploh ne veste, kaj to je in da bolezen obstoja? Velika pomanjkljivost v vaši izobrazbi. Iznašli so jo v Ameriki in pomeni sovraštvo do računalnika. Razvezano in znanstveno se temu reče Technology Related Anger. Ko ti popolnoma popustijo živci, zagrabiš računalnik kot freudovsko inkarnacijo Billa Gatesa in ga zalučaš skozi okno. 900 dolarjev, ampak odleže, čeprav deluje le od drugega nadstropja navzgor. Ne, o računalniku danes ne bom govoril, čeprav mi neprestano dokazuje, kako je bolj pameten od mene. Opozoriti pa vas moram na avtomate, ki se jim diagnoza Tehnološko pogojenega besa nevarno približuje.
Kot podizvajalca so si računalniki izmislili avtomate in ti se razmnožujejo kot gobe. Javna garaža avtomat, parkiranje avtomat, telefon avtomat, mestni avtobus spet avtomat, brez bankomata in avtomata s sedemnajstimi vrstami kave pa sploh ne preživiš in še bi lahko naštevali, kot pišejo naši vrli novinarji, kadar jim res popolnoma zmanjka naštevanja. Zadeva, kakorkoli je že nevarna, pa ni popolnoma nova. Pred vojno, tam v drugi polovici tridesetih let se je v Ljubljani prikazal Daj-dam, ki je bil prav taka senzacija kot Nebotičnik. Amerika v malem. Vse avtomatizirano. Nobenega prodajalca. Vrgel si dinar in dobil obložen kruhek (sendviči še niso bili v modi), ali torto, na pipi pa pivo in najbrž tudi vino.
Tu smo, mularija, privezali na cvirn dinar in ga vrgli v režo pod napisom torte. To je bil eden najhitreje delujočih avtomatov, ker je namesto torte priletel iz ozadja sila neprijazen, celo grob možakar. Gledano z današnjega vidika ocenjujem, da je šlo pravzaprav za utemeljen sum korupcije, saj je nazadnje obdržal dinar in torto. Nekoliko so me zanesli spomini, sedaj pa k stvari.
114
Revija ISIS - April 2013
Pokličem davčni urad, da bi izvedel, ali morda državi še kaj dolgujem. Oglasi se gospodična, menda ji je ime Lepa Vida, in mi pove vse, česar nisem hotel vprašati in vedeti. Sicer pa vljudna in simpatična. Takoj bi jo poročil, če bi znala kuhati. Preko zapletenega sistema še drugih telefonskih številk izvem, da Lepe Vide sploh ni in da je prijeten glasek prevara, fikcija, fata morgana, oziroma bolj konkretno, črna škatla. Ne moreš je povabiti na kavo, kaj šele, da bi znala kuhati. Zadnjič sem se odpravil (moral sem se odpraviti) na toaleto. Javno. Tu je res lepo. Vse avtomatizirano, kromirano, poploščeno in lakirano, ogrevano in še kaj. Pa še glasba pomaga za relaksacijo sfinktrov.
Pravzaprav se čudim, zakaj se kdo na kakšni od boljših toalet ne naseli, se osamosvoji, izobesi svojo zastavo in proglasi socialno republiko. Klošarji se itak stalno pritožujejo, da je sicer hrana odlična in raznovrstna, da pa so stanovanjske prilike nezadostne.
Ko torej opravim tisto, vsled česar sem prišel, se odpravim do umivalnika. Kdo bi se odrekel topli vodi, milu, brisačam. Menda je tudi higienično. Lepo namiljen slediš ustaljeni navadi in skušaš priti do vode, ki je ni. Kje je tu fotocelica? Navadno te gleda kot Kiklopovo oko. Ta pa je slep in ga sploh ni najti.