Zdr avniki v prostem času Poslavljaš se Poslavljaš se. Odhajaš svojo pot, naj bo razsutih v njej mnogo dobrot, in vendar pridejo kamnita pota in bolečine ostrih kamenin. Naj razumevanje prekrije vse ostrine kot nežni tepih travnate vršine.
Preveč besed Preveč besed, ki režejo v srce, preveč razmišljanj, ubijajo želje, preveč razuma, ledeni vso kri, preveč trpkosti, ujet le vanjo si.
Razpri roke, ujemi vetra glas, razkrij obraz, naj v soncu zažari. Odpri srce, saj v njem življenje tli In upaj, da ga sreča prebudi.
In kaj če ne? Vsak dan je tlakovan z drobtinicami sreče, išči jih! Gotovo najdeš jih, ko nežnotih prisluhneš jim, saj z njimi si obdan.
Preženi skrb Preženi skrb, izruvaj vso bojazen, razbij tesnobo, vkleni to prikazen. Razsej v sedanjost dolgotrajno srečo, v globel zakoplji urico bolečo. Cveti naj roža sleherni trenutek in ptica lahkih kril si, imej občutek, dehti naj vonj kot nevsakdanje sanje in s polnim žarom se potopi vanje.
Zgubljeni nismo vsi v morečih sanjah, morda se zgubljamo sem-tja v kotanjah, kjer spreleti nas hlad tišine, a vendar v soncu sreče strah izgine. E-naslov: tomaz1945@yahoo.com
Minilo je Andrej Rant
Vse bolj postajam minulosti jetnik in svoje dobe sem glasnik, vse težje z mladimi držim korak, vse bližje mi je večni mrak… Kaj mi pomaga znanje, stoječa voda, ki jo čas usmradi; kaj lepe misli, kaj pesmi, spomini na dogodke in ljudi – vse to zbledi, vse to so le ubite sanje dni, ki so nekoč bili!
Minilo je – in vsemogočni Čas izbrisal vse z obličja je sveta: ljudi, dogodke, hiše in spomin, življenja, dni veselja in gorja, državo, slavo, čast, oblast – vse vzel je plaz! Kot sneg spomladi vrstnike je pobralo, kaj malo je od nekdaj res ostalo – vsegá le pest drobtin iz starih časopisov in novih zgodovin …
Literarna beda Andrej Rant
Sterilnost, praznina, literarna beda iz pisateljskih foteljev gleda, brez verzov pesnik sage zlaga, besede brez pomena kot domine nalaga, satira je brez zob in brez proteze, filozofija bedna teza antiteze, vse skupaj pa je več al‘ manj brez veze… Društvo pisateljev je mrtvi bataljon, ki se na starih lovorikah praži in v dolini šentljubljanski se grebe za medanski en flaškon. Danes prav vsak lahko postane že poet, komur se zljubi nametati par besed in rimati jih na sekret, ker kritika prodana, le hvali vsepovprek, za med razglaša na kruh namazan drek! Na natečajih in pesniških turnirjih tekmuje vedno istih posvečencev krog, ki med seboj delijo si nagrade, da vsak je na Parnasu enkrat bog. E-naslov: andrej.rant@yahoo.com
104
Revija ISIS - April 2013
Ortodontski aparat Rafael Podobnik
Ženska v ambulanto plane, ko prašiča smo zaklali, vaš aparat v črevesju našli, lahko bi bil poginil.
Obtožba bila je huda. Ogrožal sem življenje pujsa. Ker sem brez besed ostal in nič se nisem branil, smejal se samo v sebi, se sestra zame je zavzela: Ne očitajte si doktor, aparat ste napravili otroku, mišljen ni bil za prašiča.
Zobozdravnik Ciril Bratuž Rafael Podobnik
V zobotehniki mi je razlagal, kje stroke so rešitve. Naenkrat priletela je kiveta z raztaljenim zlatom. Zadela ga je v prsi. Ni prenehal govoriti, bliskovito je otresel haljo, pojasnil misel mi do konca, nazadnje z mirnim glasom, kot da gre za snežno kepo, zobotehnika s pazi fant odpravil.
Dvojni pomen Rafael Podobnik V slovarju piše, da očina je domovina in nezvestoba žene.