V spomin
Prof. dr. Anton Dolenc, dr. med. (13. junij 1930–1. februar 2013) V sredo, 6. februarja 2013, je iz Antonove vežice na Žalah pospremilo na zadnjo pot poleg žalujočih svojcev tudi veliko strokovnih kolegov, sodelavcev, prijateljev, znancev in učencev prof. dr. Antona Dolenca, priznanega strokovnjaka sodne medicine, učitelja na Medicinski fakulteti v Ljubljani, v prelomnih časih tudi nepozabnega prebuditelja Slovenskega zdravniškega društva, ko je bil njegov dolgoletni večkratni predsednik, rednega člana Društva slovenskih likovnih umetnikov, enega od glavnih pobudnikov in ustanoviteljev ter prvega predsednika danes uspešno razvejanega in uveljavljenega Kulturnega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete.
Rodil se je 13. junija 1930 očetu rezbarju in podobarju ter materi babici v Rečici ob Savinji. Študij medicine je končal v Ljubljani leta 1957, opravil specializaciji iz sodne medicine in patologije, strokovno pa se je izpopolnjeval na Dunaju in v Beogradu. Kot specialist sodne medicine in patologije je bil več let predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete (1976– 1987) v Ljubljani, vršilec dolžnosti predstojnika (1984–1986) in kasneje predstojnik Inštituta za sodno medicino (1986–1998). Bil je 35. predsednik Slovenskega zdravniškega društva v letih od 1967 do 1976 in ponovno v letih od 1992 do 1996 kot 40. predsednik. Predvsem v prvem mandatu mu je uspelo Slovensko zdravniško društvo potegniti iz anonimnosti in k uveljavljanju njegove aktivne vloge v zdravstveni politiki. Uvedel je društveno Gerbčevo nagrado kot tudi Oražnovo nagrado za najboljše študente. Pri predsedovanju Slovenskemu zdravniškemu društvu je bilo vodilo njegovega dela Aegroti salus suprema lex (bolnikovo zdravje je najvišji zakon). Društvo naj bi postalo pomemben odločujoči in tehtni sogovornik pri oblikovanju zdravstvene politike. Z ustanovitvijo Sekcije stažistov je postal pobudnik ureditve položaja stažistov, poudarjal je večjo vlogo in pomen dela splošnih zdravnikov. Ponovno je uvedel zdravniške kongrese in redne občne zbore, ki so obravnavali pereče zdravstvene probleme: med drugim nujno potrebo po zgraditvi Medicinske fakultete v Ljubljani, kar se je leta 1974 pričelo uresničevati. Dosežen je bil tudi eden od ciljev, sprejem Slovenskega zdravniškega društva v Svetovno zdravniško združenje. V skladu z mednarodnimi konvencijami je s sodelavci usklajeval in dopolnjeval pereča deontološka in etična vprašanja. Kot uveljavljeni sodni izvedenec je skrbel za razumljivo in kleno slovensko medicinsko besedo, 88
Revija ISIS - Marec 2013
čemur je posvetil tudi enega od Plečnikovih memorialnih sestankov.
Kot predsednik študijske komisije Medicinske fakultete je dosegel ponovno uvedbo šestletnega študija medicine, bil je pobudnik strokovnih memorialnih sestankov akademika prof. dr. Janeza Milčinskega.
Poznan je bil kot ognjevit mož, ki se je za nekatere včasih že kar drzno, hitro, a vseeno premišljeno in učinkovito odločal. Bil je dovzeten in nezamerljiv za utemeljene kritične pripombe, ki jih je znal upoštevati. Pa vendar je ostalo v njegovih strokovnih hotenjih še marsikaj nedorečenega, neizvršenega zaradi nerazumevanja nekaterih odločujočih, ki so mu morda zavidali in se bali njegove učinkovite prodornosti. Vendar ga nerazumevanje ni odvrnilo od vztrajanja pri načrtovanih smernicah in zastavljenih ciljih.