Medicina namenom, da bodo cepljenje približali čim več prebivalcem, tako krajevno kot cenovno in tudi v ugodnih terminih – ob sobotah. Za 900 otrok iz socialno šibkejših družin oziroma številčnejših družin so zagotovili povsem brezplačno cepivo in cepljenje z dvema odmerkoma cepiva. Izbor otrok, ki so deležni brezplačnega cepljenja, so izvedli strokovni delavci osnovnih šol. Poleg tega so organizirali štirinajst terminov cepljenj v lokalnih okoljih v Žireh, Železnikih, Škofji Loki, Kranju, Cerkljah in Tržiču. Na cepljenje so posebej povabili tudi vse učitelje in vzgojitelje šol, starše učencev in vse občane, ki so se želeli cepiti po bolj ugodni ceni. Akcije cepljenj proti KME na Gorenjskem so bile med ljudmi zelo dobro sprejete in obiskane. V 14 akcijah cepljenja so porabili 5.700 odmerkov cepiva. Večina ljudi je na cepljenje prišla prvič. Z akcijami nadaljujejo tudi v letu 2013. Cepljenje so z namenom lažje dostopnosti in manjših stroškov izvajali v primerno urejenih prostorih osnovnih šol. Izjemno zanimiv primer alimentarnega izbruha KME je prikazala kolegica Neda Hudopisk iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Zaradi pitja surovega kozjega mleka, okuženega z virusom KME, so zboleli trije ljudje. Vir okužbe je bil potrjen z virološkimi preiskavami in dokazom RNA virusa v ustrezni virusni koncentraciji v serumu in samem mleku okužene živali. Isto okuženo mleko je zaužila še ena oseba, ki pa bolezenskih znakov ni razvila. Edina od oseb je bila cepljena proti KME s štirimi odmerki cepiva.
Bazično cepljenje proti KME sestoji iz treh odmerkov cepiva: prvi odmerek je priporočljiv v zimskih mesecih, drugi odmerek se opravi 1 do 3 mesece po prvem cepljenju, tretji odmerek pa 5 do 12 mesecev po prvem cepljenju. Prvi poživitveni odmerek se daje po treh letih, naslednji pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti so potrebni poživitveni odmerki na vsake tri leta, odvisno od vrste uporabljenega cepiva. Terenska raziskava o učinkovitosti cepljenja proti KME je pokazala 96,3–98,7-odstotno učinkovitost cepljenja pri redno cepljenih osebah ter 91,3–92,5-odstotno zaščitno učinkovitost pri osebah, ki so bile cepljenje z nerednimi razmaki med cepljenjem. Statistično pomembnih razlik v zaščitni
učinkovitosti cepljenja med različnimi starostnimi skupinami niso ugotovili. V prid rednemu cepljenju z ustreznimi časovnimi razmaki med odmerki govori tudi podatek o razliki med incidencama KME pri osebah, ki so bile cepljene po redni shemi cepljenja, in tistimi, ki so bili cepljeni z nerednimi razmaki med odmerki (0,07/100.000 proti 0,37/100.000). Čeprav je tveganje za pojav bolezni pri obeh skupinah cepljenih oseb zelo nizko, pa je tveganje pri osebah z nerednimi razmaki med cepljenji kljub vsemu petkrat večje kot pri osebah, ustrezno cepljenih po shemi cepljenja. Na srečanju so bili predstavljeni tudi rezultati serološkega spremljanja oseb več let po opravljenem cepljenju. Po opravljenem bazičnem cepljenju zaščitna protitelesa relativno hitro upadajo, po prvem poživitvenem odmerku pa je letni upad protiteles le 1 odstotek. Za dolgotrajno zaščito je tako pomembno opraviti po osnovnem cepljenju še prvi poživitveni odmerek po shemi cepljenja. Srečanje se je končalo s predstavitvijo ugodnih zaključkov druge faze kliničnega preizkušanja cepiva proti Lymski boreliozi in povabilom na ponovno snidenje čez leto dni. Literatura:
1. IVZ. Definicije prijavljivih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&_5_Filename=5472.pdf&_5_MediaId=5472&_5_ AutoResize=false&pl=105-5.3.
2. Grgič Vitek M, Klavs I. Low coverage and predictors of vaccination uptake against tick-borne encephalitis in Slovenia. Eur J Public Health. 2011 Mar 11. [Epub ahead of print] 3. Heinz FX, Holzmann H, Essl A, Kundi M. Field effectiveness of vaccination against tick-borne encephalitis. Vaccine 2007; 25(43): 7559–67. 4. Grgič Vitek M, Klavs I. High burden of tick-borne encephalitis in Slovenia – challenge for vaccination policy. Vaccine. 2011; 29(32): 5178–83. 5. Rapola S. National immunization program in Finland. Int J Circumpolar Health. 2007; 66(5): 382–9.
6. Grmek Košnik I, Krt Lah A. A campaign to increase the vaccination rate in a highly endemic tick-borne encephalitis region of Slovenia. Vaccine 2013; 31: 732–4.
E-naslov: zoran.simonovic@zzv-mb.si
19. tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških intenzivistov Štefan Grosek
Slovenski in hrvaški intenzivisti sodelujemo med seboj že vrsto let na strokovnih srečanjih in si izmenjujemo svoje in tudi tuje izkušnje. Sodelovanje je več kot samo strokovno, stkale so se prijateljske vezi, ki še poglabljajo naše sodelovanje. Srečanja slovenskih in hrvaških intenzivistov so se začela na obojestransko pobudo. Zasnovana so tako, da zimsko srečanje poteka v Sloveniji na enem izmed slovenskih smučišč in v organizaciji regionalne bolnišnice, ki leži na tem področju, jesensko srečanje pa ob hrvaški obali, kjer včasih ob pravem vremenu lahko ujamemo še zadnje kopanje in sončenje. Letošnje 19. srečanje 82
Revija ISIS - Marec 2013
so organizirali zdravniki in zdravnice Bolnišnice Topolšica pod okriljem Slovenskega združenja za intenzivno medicino (SZIM) v smučarskem središču Golte 18. in 19. januarja 2013. Srečanje je bilo brezhibno organizirano v hotelu na Golteh.
Zadnja leta ob srečanju vedno izidejo tudi prispevki v obliki zbornika, kjer so zbrani prispevki v celoti ali razširjeni povzetki predavanj. Tudi ob letošnjem srečanju je izšel lično urejen zbornik, ki ga je tehnično oblikoval asist. dr. Peter Radšel, uredila pa doc. dr. Roman Parežnik in doc. dr. Štefan Grosek. Na ta način