Medicina ( Janez Toplišek) in izbire med radialnim in femoralnim žilnim pristopom (asist. Gregor Kompara).
Sledila je tema, kjer so se mnogi bali medsebojnega obtoževanja med kardiologijo in družinsko medicino: Napotnica, specialistični izvid, recept in odpustno pismo – kar sejemo, to žanjemo. Doc. dr. Tonka Poplas Susič je razložila, kakšne odgovore kot specialistka družinske medicine pričakuje in dobi od kardiologov, prof. dr. Mirta Koželj je kot predstojnica največjega kardiološkega oddelka v državi jasno opredelila, kakšne napake in nerodnosti v zdravstveni dokumentaciji slabijo ali zasenčijo sicer večinoma dobro klinično prakso, doc. dr. Danica Rotar Pavlič pa je s primeri in napotki izpostavila načine, kako izboljšati komunikacijo med bolnikom, zdravnikom in farmacevtom. Predsedujoča v tem sklopu doc. dr. Borut Jug in doc. dr. Ksenija Tušek Bunc sta s čustveno inteligenco vodila razpravo, ki je vodila v smer medsebojnega spoštovanja, pometanja pred lastnim pragom in tvornega sodelovanja. Verjetno je sleherni v dvorani lahko našel točko, kjer lahko izboljša svoje delo. Na koncu so prišla predavanja o vprašanjih glede aritmologije in elektrofiziologije, pomembnih za vse specialnosti, kakršna so bila že lani deležna izrednega zanimanja. Doc. dr. Andrej Pernat je nazorno predstavil elektrofiziološko preiskavo in ablacijo ter njune prednosti in tveganja, kakor mora to razumeti sleherni zdravnik in tudi bolnik. Odlični predavatelji so nas seznanili tudi z ukrepanjem, ko v EKG ugotovimo spremembe, sumljive za sindrom WPW (asist. Franjo Naji), z uporabnimi namigi za pravilno odločitev o potrebnosti srčnega spodbujevalnika (Luka Lipar), z ukrepanjem ob »električnem viharju« pri bolniku z vgrajenim defibrilatorjem (David Žižek) in z obravnavo sorodnikov bolnikov, ki so doživeli nekoronarni srčni zastoj. Povsem na koncu je asist. Matej Marinšek s svojo nepremagljivo pronicljivostjo iz vsakega predavanja iztisnil nekaj
najpomembnejših misli, ki bi si jih moral vsakdo zapomniti za domov, in nas tako duhovito ponovno popeljal skozi celotno srečanje.
Organizatorji so nekajkrat dnevno v strokovni program dodali še nemedicinske teme, ki pa zadevajo slehernega posameznika. Tudi zdravniki, farmacevti in medicinske sestre so poleg svojega strokovnega dela le ljudje z vsakodnevnimi težavami in dilemami. V okviru ciklusa predavanj s skupnim naslovom Osebnostna rast so udeležence spomnili, da naj poleg skrbi za bolnike in za svoje stalno izobraževanje sem in tja pomislijo še nase, na svoje zdravje, na svoje družine in na svoje sanje, saj bodo le tako s preprečevanjem izgorevanja lahko še naprej služili visokim etičnim ciljem.
Ob strokovnem srečanju je izšla tudi knjiga »Uporabna kardiologija 2013 – poudarki in nasveti«, v kateri avtorji na strukturiran in praktičen način poskušajo dati dobre odgovore na dobra vprašanja. Organizatorji so s srečanjem in publikacijo želeli poudariti timski duh, sodelovanje in medsebojno spoštovanje tako med strokami kot med poklici zdravstvenih delavcev. Že drugo leto smo bili priča odmevnemu srečanju, ki je strokovno in povezovalno, vendar omogoča pridobivanje znanja na enostaven in prijazen način. Ne kaže pozabiti niti dveh lepih družabnih večerov, na prvem so goste zabavali DJ JAMirko ter pevca Maya in Murat, na drugem pa skupina Deja Vu, pevka April s plesalkama ter vrhunski plesalec Matjaž Brinovec s soplesalko Natalijo Pravdič. Odmore med predavanji so popestrili glasbeni nastopi skupine Power B in mednarodnega dua ZokyM.KEBA. Dobra vprašanja so očitno dobila dobre odgovore, za kar gre zasluga odličnim predavateljem in odličnim poslušalcem. Več kot 450 udeležencev si je zapomnilo, da bo Uporabna kardiologija 2014 v Kongresnem centru St. Bernardin od 30. januarja do 1. februarja 2014.
Srečanje ekspertne skupine o klopnem meningoencefalitisu Zoran Simonovič, Irena Grmek Košnik
Na Dunaju je 31. januarja in 1. februarja 2013 potekalo že 15. letno srečanje strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo s problematiko klopnega meningoencefalitisa (KME). Na prijetni lokaciji na obrobju Dunaja se je v dvorcu Wilhelminenberg zbralo 72 udeležencev iz 17 držav. Srečanje sedaj že tradicionalno poteka na Dunaju pod vodstvom prof. Kunzeja, profesorja socialne medicine in higiene na Medicinski fakulteti na Dunaju. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila vključitev KME na seznam bolezni, ki se prijavljajo na ravni Evropske unije.
Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC) je v septembru leta 2012 namreč objavil definicijo bolezni za epidemiološko spremljanje, ki omogoča poenoteno prijavljanje in uvrščanje primera 80
Revija ISIS - Marec 2013
obolenja na podlagi ustrezne klinične slike vnetja osrednjega živčevja s pripadajočo laboratorijsko potrditvijo primera. Enotna definicija primera bolezni bo zagotavljala boljšo primerjavo podatkov o bremenu bolezni na ravni EU in natančnejšo opredelitev tveganja za okužbo oz. izdelavo zemljevidov tveganja za bolezen. Pridobljeni podatki pa lahko pripomorejo tudi k razvoju učinkovitejših preventivnih ukrepov in aktivnosti za obvladovanje bolezni. EU-definicija za epidemiološko spremljanje KME je v slovenščini na voljo tudi na spletni strani IVZ (1). V Evropi se KME pojavlja v določenih regijah v kar 27 evropskih državah. Na srečanju so bili predstavljeni epidemiološki podatki o pojavnosti KME v 13 endemskih državah. Bolezen se najpogosteje pojavlja prav v Sloveniji in baltskih državah (Litva,