Medicina Naša želja je v sodelovanju z ostalimi institucijami združiti v tem registru podatke o bolnikih z rakom pljuč ne glede na to, kje v državi so diagnosticirani ali zdravljeni. Idealno bi bilo, če bi se v kliničnem registru združili podatki vseh treh največjih centrov za diagnostiko in zdravljenje raka pljuč, Klinike Golnik, kjer letno diagnosticiramo okoli 700 bolnikov z rakom pljuč, kar pomeni več kot polovico vseh bolnikov s tem rakom v Sloveniji, Onkološkega inštituta v Ljubljani in UKC Maribor.
Zaključek Klinični registri raka postajajo pomembno orodje za učenje in pridobivanje novih znanj o oskrbi raka. Nudijo neprecenljive podatke o medicinski in stroškovni učinkovitosti naših pristopov k diagnostiki in zdravljenju raka. Izmenjava in objave podatkov kliničnih registrov raka danes že dopolnjujejo podatke populacijskih registrov raka.
Literatura:
1. Dreyer NA, Tunis SR, Berger M, et al. Why observational studies should be among the tools used in comperative effectiveness research. Health Aff 2010; 29: 1818–1825. 2. Hočevar M. Klinični registri v onkologiji. Onkologija 2011; 15: 14–17.
3. Van Gijn W, van den Broek CB, Mroczkowski P, et al. The EURECCA project: Data items scored by European colorectal cancer registries. s sod., Eur J Surg Oncol 2012; 38: 467–471. 4. Lyman GH, Levine MN (eds). Comparative Effectiveness Research in Oncology. J Clin Oncol 2012; 30: (Suppl 34).
5. Debevec L, Jerič T, Kovač V, Bitenc M, Sok M. Is there any progress in routine management of lung cancer? A comparative analysis of an institution in 1996 and 2006. Radiol Oncol 2009; 43: 47–53.
E-naslov: mitja.kosnik@klinika-golnik.si
Komorbidnost: podcenjeni socialnomedicinski, psihosocialni in psihiatrični problem Dušan Nolimal, Sean Ivan Nolimal
Izraz »komorbidnost« pogosto uporabljamo pri osebah, ki so zasvojene z alkoholom, prepovedanimi drogami in/ali drugimi psihoaktivnimi snovmi (PAS), če imajo hkrati še druge duševne, osebnostne ali vedenjske motnje. Takšno kombinacijo motenj ugotavljamo pri približno polovici oseb z zgodovino škodljive rabe PAS. Prva slovenska Konferenca o komorbidnosti na področju obravnave oseb z duševnimi motnjami in boleznijo zasvojenosti je bila priložnost, da smo strokovnjaki iz različnih disciplin ter vladnih in nevladnih organizacij identificirali naše znanje in vrzeli ter prepoznali zmogljivosti na področju reševanja problematike te vrste komorbidnosti v Sloveniji. Konferenca je potekala 30. in 31. januarja 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Organizator je bilo Društvo SEEA net – mreža programov obravnave zasvojenosti. Vsaj 142 udeležencev, strokovnjakov z različnih področij duševnega zdravja in zasvojenosti, je imelo priložnost izmenjati dejstva, podatke, številke in tudi izraziti bolj čustveno obarvane izkušnje, pridobljene pri delu na tem podcenjenem področju.
Prispevek osvetljuje na tej konferenci obravnavano tematiko še iz socialnomedicinskega zornega kota. Sopojavnost duševnih motenj in zasvojenosti lahko uvrstimo tudi med velike socialnomedicinske oz. javnozdravstvene probleme, ker so zelo razširjeni, na njihov začetek močno vplivajo družbeni vplivi, negativno vplivajo na potomstvo, z njimi so povezani znatni neposredni ali posredeni stroški, predvsem pa je na njih mogoče vplivati tudi z javnozdravstvenimi ukrepi. 68
Revija ISIS - Marec 2013
Smo dovolj pripravljeni? Svetovna zdravstvena organizacija nas opozarja, da bodo v sedanji finančni krizi, ki ji še ni videti konca, najprej in najbolj prizadeti prav ranljivi in bolj ogroženi posamezniki in skupine ter da bomo vse težje ohranili višino sredstev za financiranje zdravstva, sociale in varovanja zdravja. Finančni vladni načrt za Slovenijo že predvideva, da se bodo sredstva za zdravstvene in socialne storitve v prihodnje znižala. Krčenje sredstev za ta dva sektorja prinaša negativne posledice za ljudi ter za vzdrževanje in razvoj programov psihiatrične in psihosocialne pomoči ter socialnomedicinske podpore. Že do sedaj nismo imeli dovolj razvitih programov za zdravljenje, rehabilitacijo in drugo obravnavo oseb, pri katerih prepoznavamo sopojavnost duševnih in osebnostnih motenj ter zlorabe psihoaktivnih snovi (PAS). Ključni oviri v razvoju ustreznih programov in služb sta pomanjkanje ustreznih informacij o naravi, razširjenosti in bremenu komorbidnih motenj ter »neprožna« ločenost upravnih, administrativnih in finančnih sistemov (Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za pravosodje), ki morajo zagotoviti pogoje za njihovo delovanje. To zapleta sodelovanje med strokovnjaki.
Problem pa je tudi sodelovanje samih oseb s komorbidnostjo, ki bi morale biti bolj udeležene pri načrtovanju in izvajanju njim namenjenih storitev. Sektorji, programi in službe, ki morajo obravnavati problem in osebe s komorbidnostjo, imajo različne strukture, različne vire financiranja in pripadajo različnim