Zanimivo
Texas Medical Center – slovenska učna oaza čez lužo Žiga Snoj
Texas Medical Center (TMC) je največji medicinski center na svetu in je mednarodno uveljavljen ne le zaradi kliničnih uspehov zdravljenja, temveč tudi zaradi številnih dosežkov na področju znanosti. Razteza se na površini 5 km² in vsebuje 49 z medicino povezanih institucij – 13 bolnišnic, dve medicinski fakulteti, štiri zdravstvene fakultete, fakulteto za farmacijo in številne druge. V sklopu tega je neposredno zaposlenih 93.500 ljudi – medicinsko osebje in osebje z drugih področij. Posredno zaposlenih je še dodatnih 121.500 ljudi, kar je skupaj skoraj četrt milijona delovnih mest. Vsako leto v TMC sprejmejo več kot šest milijonov bolnikov in 5.700 mednarodnih študentov. V tej številki smo zajeti tudi slovenski študentje medicine, saj je bil pred leti podpisan sporazum o opravljanju klinične prakse med Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in St. Luke's Episcopical Hospital (SLEH) ter Medicinsko fakulteto Univerze Teksas. Sporazum se je oblikoval na pobudo prof. dr. Igorja D. Gregoriča, diplomanta ljubljanske medicinske fakultete, ki se je pred 28 leti odločil svojo kariero nadgraditi v eni izmed najboljših bolnišnic na svetu na področju kardiovaskularne kirurgije. V TMC se je do sedaj izobraževalo že več kot 700 slovenskih študentov. Vsako leto se več kot 10 odstotkov študentov naše fakultete odloči, da bo opravljalo vaje iz kirurgije v Houstonu. Število študentov, ki opravljajo vaje iz interne medicine, je manjše, a na podlagi pozitivnih izkušenj študentov, ki so izbrali to pot, v zadnjih letih zanimanje narašča.
Po dr. Cooleyju – po mnenju mnogih najboljšem kardiovaskularnem kirurgu vseh časov – je danes poimenovan tudi del SLEH-bolnišnice, ki je bil dograjen leta 2002 – Cooley Building. Desetnadstropna zgradba ima 30.000 m2 površine, namenjene tako kliničnemu kot raziskovalnemu delu. Tu smo študentje preživeli večino časa, saj je v drugem nadstropju 12 kirurških dvoran s pooperativnim oddelkom, v tretjem nadstropju pa klinika, kjer smo opravljali vaje iz interne medicine. Medtem ko smo čakali na operacije, smo si krajšali čas v petem nadstropju v knjižnici in velikem prostornem atriju s počivalniki. Počitek na njih se prileže, da malo zatisneš oči, medtem ko čakaš pozno v noč na transplantacijo srca in veš, da ne boš v stanovanju pred četrto uro zjutraj.
Vaje iz interne medicine Vsako jutro smo lovili odhod avtobusa ob 6.15, saj smo imeli tako dovolj časa, da smo se preoblekli v scrubs (uniforma, ki jo
Študentje smo do lani opravljali vaje v 29-nadstropni stavbi SLEH, ki je v svetu znana po prvi uspešni presaditvi srca v ZDA leta 1968 in prvi vstavitvi umetnega srca. Oba dosežka sta zaslugi dr. Dentona A. Cooleya, enega izmed pionirjev kardiovaskularne kirurgije, ki je leta 1962 ustanovil Texas Heart Institute (THI), v sklopu katerega so potekale naše klinične vaje.
Dr. Cooley je bil tesen sodelavec Michaela E. DeBakeyja, enega od velikanov svetovne kardiovaskularne kirurgije na Baylor College of Medicine v Methodist Hospital, ki je oddaljena le nekaj sto metrov od SLEH. Dr. DeBakey je že v študentskih letih dokazal, da bo obetaven zdravnik. Že pri 23 letih (leta 1931) je izumil posebno črpalko, ki so jo pričeli uporabljati šele po dvajsetih letih, in sicer kot enega pomembnejših sestavnih delov naprave za ekstrakorporalno membransko oksigenacijo, ki je ključnega pomena za operacije na odprtem srcu še danes. V svoji bogati karieri je dr. DeBakey sredi 60. let obiskal tudi Slovenijo. Skupaj s pokojnim prof. dr. Mirom Košakom je vstavil eno prvih umetnih srčnih zaklopk v Sloveniji. Po sporu z dr. DeBakeyjem se je dr. Cooley preselil v SLEH, kjer je postal predstojnik klinike in jo v svojem 92. letu starosti kot zaslužni profesor nekajkrat tedensko obiskuje še danes.
Prof. dr. Gregorič (na sredini), obdan s študenti med transplantacijo srca. Iz zastekljene sobe nad operacijsko dvorano je mogoče opazovati operacijo. Revija ISIS - Marec 2013
53