Uvodnik
Kriza – izziv za spremembe Konrad Kuštrin
Čas, v katerem živimo, je težak in boleč. Šepava gospodarska rast, visoka brezposelnost, posledično nizki prilivi v državno blagajno in pritisk na javni sektor. Za temi suhoparnimi dejstvi se skrivajo stiske premnogih sodržavljanov, nič krivih, da so potisnjeni na socialno dno, v boj za preživetje, mnogi v obup. Za postavitev natančne diagnoze bolni domovini ni potrebno biti politični analitik, dovolj so osnovna medicinska znanja. Živeli smo v lažni oziroma navidezni zahodnoevropski demokraciji, polni navad prejšnjega režima. Za parolami nacionalnega interesa in državne srebrnine se je skrivala, bolj kot ne, divja privatizacija skupno ustvarjenega državnega premoženja. Kriza je kot veter razpihala meglo in družbo vidimo jasno kot še nikoli. Vidijo se posamezniki in institucije in očem najbolj dobrovernih in naivnih ljudi ni mogoče več skrivati vlog, ciljev in sredstev. Medtem ko smo bili zdravniki ob upravičenih zahtevah po spodobnem plačilu in uskladitvi delovnopravnih norm z evropskimi pogosto priče medijskim pritiskom v stilu »primite tatu«, se je nevarno razraščala državna in lokalna oblast, šolstvo postavilo sanjske standarde, pravica pa je za mnoge postala nedosegljiva. Menedžerji so si delili bajne plače in nagrade ter laskave nazive, politiki pa se predstavljali in prodajali za to, kar niso. Skoraj dvajset let po življenju v novi državi smo podpisali oziroma bili prisiljeni sodelovati pri »samoupravnem sporazumu o plačah« – novem plačnem sistemu.
Kje in kakšno je postalo slovensko zdravstvo, na katerega zdravniki kot poklicna skupina nismo imeli nikoli takšnega vpliva, kot so nam ga pripisovali? Ob dejstvu, da se bolnikom še vedno obljublja vse, takoj in zastonj, da imamo eno, vsemogočno in monopolno zavarovalnico, ki se včasih trudi prevzeti vlogo ministrstva, da je menedžment bolj ali manj povprečen, dobri pa imajo zvezane roke zaradi delovnopravne zakonodaje, da so kršitve zakonov, med drugim zakona o javnem naročanju, prej pravilo kot izjema in da so bile investicije v zdravstvu kar po vrsti zgled temu, kako se ne sme delati, so rezultati našega zdravstvenega sistema pravi mali čudež. Zasluge za to si lahko brez kančka slabe vesti pripisujemo zdravniki z marljivim, resnim in strokovnim delom, prav tako je potrebno pohvaliti večino naših sodelavcev. Čeprav tranzicijski duh in moralna erozija nista povsem obšla naših vrst, lahko večina nas pogleda svoje roke in reče: »Mani pulite.« Ne glede na resnost krize in težke čase, ki se nam obetajo, moramo v prihodnost gledati z optimizmom, biti v pomoč in oporo kolegom, zlasti mladim, predvsem pa opraviti še veliko – ogromno dela. Izvolitev novega predsednika zdravniške zbornice je nedvomno obet za boljše čase. Skupno hišo moramo spremeniti v dom sodelovanja vseh zdravniških organizacij, da bomo lahko zgled delovanja civilne družbe. V zbornici, nedvomno potrebni in koristni, tako zdravnikom kot družbi, je potrebno izpeljati čiščenje grehov preteklosti, ne glede na boleče soočanje z resnico. V stroki, združeni v zdravniškem društvu, je nezaslišana moč znanja in izkušenj, tudi potrebne želje in volje po delu ne zmanjka. Če se je društvo odločilo za novo organiziranost v strokovnih svetih brez minimalnega vpliva politike in ima ob tem vso podporo koordinacije zdravniških organizacij, je to dobro. Le pritegniti je treba k sodelovanju vse tiste, ki so delovali v aktivnih RSK-jih, in druge, da se nihče ne bi počutil odrinjenega ali odveč. Zasebniki so nam lahko zgled v organiziranosti in racionalnosti. Veliko duha zasebništva bo treba prenesti v javne zavode. Ne gre zanemariti kolegov, združenih v pobudo Praktikum in dens. Njen nastanek ima nedvomno tehtne vzroke v razvoju naše družbe, ki se zrcali v obremenitvah in nagrajevanju. Naši cilji so enaki in skupni, tudi poti ne morejo iti narazen.
Ob dejstvu, da politika v preteklosti mnogim nalogam ni bila kos, ne glede na velik trud in željo posameznikov iz različnih političnih garnitur, je na nas zdravnikih, združenih v Domus Medica, da posvetimo z lučjo v temo in pokažemo pot, ne glede na strmino. Ali smo temu kos? Nedvomno!
Revija ISIS - Marec 2013
3