iz zgodovine medicine
Karikatura, medicina in Hinko Smrekar Senta Jaunig Karikatura je tisti vedno izzivalni del vizualne umetnosti, s katero se srečujemo vsakodnevno, ki nenehno trka na naše (ne) védenje in preizkuša našo dojemljivost za aktualna, najpogosteje politična in družbena dogajanja, torej tista, ki jih posredno ali neposredno tudi doživljamo in občutimo, zato je (dobra) karikatura vselej tudi angažirana. Ravno slednje je razlog, da se karikatura oziroma njen avtor vedno zadržuje na meji sprejemljivega in je pogosto v konfliktu z oblastjo, institucijo ali avtoriteto, saj z izrabo humorja razgrinja točno tisto, kar oblast, institucija ali avtoriteta želi prikriti. Čeprav se zaradi njene preproste izraznosti (črte) zdi, da karikatura obstaja vse od prvih človekovih kreativnih poskusov upodabljanja, jo uvrščamo šele v čas reformacije – potrebovala je namreč tako tehnološki napredek kot družbene spremembe in novo ideologijo. V času razcveta karikature je bila njena pogosta tarča tudi medicina, zato je karikatura lahko iz zgodovinske perspektive dragocen vir za tolmačenje položaja zdravnika in medicine v družbi.
Karikatura je risarska tehnika, ki s svojo vsebino vselej kritizira in se posmehuje. Pozornost gledalca pritegne z absurdno situacijo, ki se naslanja na točko problema, ki ga izpostavlja. Je eno izmed najmočnejših orodij vizualne komunikacije, ki prenaša sporočilo do prejemnika in je po vsebini specifična, saj je humorna in satirična. Karikature ustvarjajo pomene preko rabe simbolov, literarnih in zgodovinskih aluzij, vizualnih analogij in objavljenih tekstov, ki pripadajo določenemu kulturnemu kontekstu. Čeprav je njeno orožje čista preprostost tako v stilu kot mehanizmu, tako v težnji kot v obliki, kar je tudi skrivnost njene privlačnosti, pa je njena medbesedilnost pogosto kompleksna in je vezana na gledalčevo (pred)znanje in poznavanje določenih kulturnih vzorcev, v katerih karikatura nastaja. Zato je, ko gre za kritiziranje aktualnih družbenih in političnih dogajanj, tudi veliko močnejše orožje kot npr. poezija ali slika, saj je neposredna in ostra in ničesar ne skriva. Učinki in delo karikature pa niso zanimivi le za likovne kritike, temveč so tudi pogost predmet filozofskih, psiholoških, zgodovinskih in družbenih razprav, ki v njih iščejo izvorne vzgibe, pomene in razlage družbenega stanja in vzvode odzivov nanje. Avstrijski psihoanalitik in umetnostni kritik Ernst Kris je karikaturo opredelil kot proces, pri katerem se pod vplivom agresije uporabljajo primitivne strukture z namenom smešenja žrtve. Karikatura je namreč porojena iz kompromisa med estetskim in agresivnim elementom v umetnosti. Dokler se giblje le znotraj območja estetike, ne more postati družbeno angažirana, ker ne dosega množic. Angažirana tako postane šele, ko si pridobi element agresivnosti, za kar praviloma izrablja humor. Za Krisa je karikatura najprej psihološki mehanizem in ne del umetnosti, zato tudi kasneje, ko so ji dodani umetniški elementi, ne more delovati zgolj znotraj umetniškega, ampak stopa v območje družbeno-politične komunikacije. Potemtakem tudi absolutna
Da Vincijeve groteskne obraze, nastale nekje na prelomu 15. v 16. stoletje, štejejo za predhodnike karikature. Bil je med prvimi umetniki, ki se ni ukvarjal le z idealno človeško postavo, temveč so ga zanimali njeni odkloni (google pictures). strpnost do karikature ni možna, ne obstaja. Prav tako je bila karikatura prva v območju likovne izraznosti, ki ji je bila dopuščena pretveza za humor – torej uporabi humor kot izgovor za odkrivanje resnice, kar je danes prisotno in značilno za mnoga področja sodobne umetnosti –, vendar je za to potrebovala tudi določene pogoje zgodovinskega dogajanja.
Satira v besedi in komične podobe so v kulturni zgodovini že dolgo prisotne in jih najdemo v vseh zgodovinskih obdobjih. Že stari Grki so npr. poznali smešne podobe škratov z ogromnimi glavami. Tudi srednji vek in renesansa ponujata številne risbe, ki so, podobno kot grški škrati, opravljale vlogo obrekovanja, zasmehovanja in poniževanja posameznika. Znano je tudi, da Revija ISIS - Marec 2013
35