Intervju
Genetska afera Prof. dr. Borut Petrlin Alojz Ihan
Afera Petrlin se je začela kot ogromna medijska kriminalka; na naslovnicah glavnih državnih medijev in v najavah osrednjih poročil se je pojavljala slika elektronskega pisma, s katerim si »Borut« dopisuje s kitajskim podjetjem o genskih testih. Šlo naj bi za ključen dokaz o obstoju korupcijske verige, kjer prof. Petrlin kot predstojnik v UKC organizira posel s Kitajci, tako da pretaka denar od naše zavarovalnice in UKC prek zasebnega podjetja do Kitajcev, vmes pa pobere ogromno provizijo. Namesto da bi UKC za mnogo manjši denar kupoval teste neposredno od Kitajcev. Mene, ki mi v glavo hitro šinejo kriminalke, je najprej vznemiril izvor elektronskega pisma. Je šlo za vdor v vaš računalnik? Mislim, da ne, pismo je bilo verjetno elektronska sled dopisovanja, ki sem ga imel kot predstavnik slovenske genetske stroke (predstojnik kliničnega oddelka, RSK, vodja specializacije...) s kitajskim podjetjem, ki ga je zanimala naša doktrina glede uporabe njihovega testa. V pismu ni šlo za nikakršna pogajanja o cenah za Medgen, ampak zgolj za pojasnjevanje naših strokovnih pogledov na testiranje pri nas in za raziskovalno sodelovanje s kitajskim inštitutom, s katerim na UKC sodelujemo od leta 2011. V komunikaciji sem si prizadeval za pogoje sodelovanja, ki bodo v skladu s slovenskimi strokovnimi smernicami in cenovno ugodni za slovenske nosečnice. Kasneje so Kitajci novinarjem tudi izrecno napisali, da se z mano niso v nobenem primeru pogajali o Medgenu in njegovih cenah, ampak na žalost novinarji potem tega niso objavili. Kot tudi ne, da je šlo za povsem lansirano in izmišljeno zgodbo, ker je test v resnici izključno samoplačniški in nič ne gre prek ZZZS niti prek UKC in tudi korupcije zato ne more biti.
preiskovanca z rezultati le vznemiri in ga pusti samega v še večji stiski, kot je bil pred testiranjem. Seveda to komercialnim genetskim podjetjem ni simpatično in znajo to tudi izraziti. Pa vseeno takoj razčistiva – vaš odnos s prim. Brezigarjevo. Njena ambulanta ima koncesijo za gensko svetovanje in je prva pri nas ponudila nosečnicam tudi testiranje plodove trisomije iz vzorca materine krvi namesto iz vzorca, pridobljenega z amniocentezo. Ali kot predstojnik oddelka v UKC sodelujete s prim. Brezigarjevo in kakšna je narava tega sodelovanja? Oba sva genetika in z njo seveda sodelujem kot strokovnjak, enako kot z vsakim drugim laboratorijem, ki se obrne name, navsezadnje sem tudi profesor in se kot predsednik RSK za medicinsko genetiko trudim urejati in razvijati stroko. Sicer pa s prim. Brezigarjevo nimam sklenjene nobene osebne pogodbe, od njenih testov, ki jih trži, niti starih niti tega najnovejšega, nisem dobil niti evra. Obstaja še možen poslovni očitek, zakaj kot strokovnjak, ki vidi dalj, niste omenjenega testa »speljali« v svoj laboratorij pred konkurenco? To je podoben očitek, kot bi vprašal zobozdravnika v zdravstvenem domu, zakaj nima vseh storitev, ki jih ima kakšen njegov kolega zasebnik. Po moji presoji za nas izvedba testa v tem trenutku
Ampak vseeno me zanima pot tistega vašega elektronskega pisma, sploh ker se kljub velikim medijskim dimenzijam afere ni spraševalo o viru in njegovih morebitnih motivih; kako je vaše pismo prišlo na TV? Kot rečeno, moje sporočilo je del elektronske zgodovine, za katero domnevam, da jo je kitajski inštitut poslal slovenskemu podjetju, ki si prizadeva tržiti njihove genske teste pri nas. Kitajci so povpraševalce verjetno ohladili s stališčem slovenske stroke, ki za opravljanje medicinskih testov pač zahteva urejen laboratorij z dovoljenjem za delo in ustreznim specialistom, ki preiskovancu umesti pomen in posledice rezultata genetske preiskave. Pri nas pa bi nekaj podjetij rado tržilo genske teste kot hamburgerje, potem pa naj ljudje z »brezpomenskimi« rezultati pritiskajo na zdravnike, naj jim pišejo nove napotnice in preiskave. Tako pač ne gre. In to ne pravimo le mi kot RSK in stroka, tudi vsa Evropa se je jasno opredelila, da se tega ne gre. Genski testi z zdravstvenim pomenom spadajo v roke zdravnika – specialista genetika, ki rezultat umesti in primer zaključi, ne pa v roke trgovca, ki Revija ISIS - Marec 2013
33