Zdr avniki v prostem času
Gorgona in Perzej
Slovo
Gorgona s kačjimi lasmi, visečih dojk in s pasjimi zobmi, s pogledom groznim mladeniče je uročila, v strasti vse okamenila in jih požrla je s kostmi… A Perzej, junak, ki mu ni para, od zadaj plane nanjo in silo ji stori; zagrabi jo, ji vrat razpara, v zamahu silnem glavo oddrobi!
Obrala grozdje s trte sva ljubezni, izpila kupe vse – od mošta sladkega, vina opojnega, do grenkega pelina. In kar še jagod bore malo je ostalo, pustiva jih, naj v žalosti sčrnijo; pustiva, da v zimskih dneh, v siju zvezd, pozobljejo jih ptice z nebeških cest! In vsak od naju kot komet bo šel po svoje dalje v širni svet in nikdar več v soju sveč ne bova pesmi brala, v objemu nežnem se držala…
Andrej Rant
Tako si ti s pogledom me uročila, da mi v ljubezni srce okameni! Jaz nisem Perzej, ki silo ti stori razpara vrat in glavo oddrobi, v trpljenju ljubezni neugasljive za vedno si me pogubila!
Jalov cvet Andrej Rant
Praded s prababico imel je šest otrok; dva vzela je bolezen; dva terjal je topov obrok, en pa meništvu ostal je zaprisežen… Ded z babico štiri sinove je imel: prvi za vedno je v Ameriko odšel, drugi sploh ni bil nikoli trezen, tretji se vrnil ni s kočevskih brezen…
Oče imel je z mamo dva: hči z narkomanom je odšla, sin pa le končno vnuka je dobil – ta je zmené, ki sam ne bo imel otrok…
Je poročen, a kaj – vedno se najde vzrok: imata raje mačko, psa, rada potujeta oba… Nam se še kdaj je zalomilo, a mladim se danes to ne bo zgodilo! Zdaj vem zakaj umira narod moj! Ne odreši ga molitev, ne spočetja znoj – z vsakim rodom si bela smrt odreže žetev in udejanja nam brezboštva kletev, dokler poslednji vnuk ne najde svoj pokoj!
Andrej Rant
E-naslov: andrej.rant@yahoo.com
Pomladno jutro Rafael Podobnik
Namesto da gozd bi stražil, kos z antene poje. Kosovka po novem razcefrano plastiko za gnezdo nosi.
Mogoče bo samo za kamuflažo. Mogoče bila je obveščena, da ob sobotah zagnanci čistijo okolje.
Pridi nezavedno Rafael Podobnik
Če meditiraš, moliš, vprašaš škrata, sanjam prisluškuješ, bereš, tečeš, v nekaj vrtaš, odpiraš nezavedni polovici vrata.
Pesem posvečam kolegici Branki Đokić Colja.
116
Revija ISIS - Marec 2013