Medicina medicine, o izkušnjah izmenjave Erasmus, o obravnavi umirajočih bolnikov in o odzivu zdravnikov družinske medicine na samomor bolnika, o prisotnosti simptomov v slovenski populaciji ter o nekaterih kliničnih temah.
Kot je uvodoma poudarila prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., prodekanja mariborske medicinske fakultete za mednarodno sodelovanje, so tovrstna srečanja nujna za pridobivanje znanja ter izkušenj tudi izven meja matičnih fakultet. Zbrane sta nagovorila tudi prof. dr. Milica Katić, dr. med., predstojnica zagrebške Katedre za družinsko medicino, in prof. dr. Igor Švab, dr. med., predstojnik ljubljanske Katedre za družinsko medicino, ki bo tudi gostiteljica naslednjega srečanja. Prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., predstojnik mariborske Katedre za družinsko medicino, je poudaril, da je pomen družinske medicine ravno v njeni univerzalnosti, ki se ne ozira na meje držav oziroma univerz. Strokovni del srečanja je obogatilo delo v skupinah, kjer so študenti razpravljali o izkušnjah s poukom družinske medicine na vseh treh fakultetah in o predlogih glede izboljšanja le-tega. Poudarili so, da največ vrednosti vidijo v vajah v ambulanti in v učenju pristopa k reševanju kliničnih problemov. Študenti so v razpravi prepoznali tudi eno od osnovnih lastnosti družinske
medicine, tj. v bolnika usmerjeno obravnavo, saj so svojim učiteljem povedali, da je najpomembnejše znanje, ki ga pridobijo, kako pri obravnavi bolnika ločiti »zrno od plev«, tj. kako iz množice različnih in velikokrat še nedefiniranih simptomov ugotoviti pravo diagnozo.
Srečanja, kot je to, nedvomno obogatijo pouk družinske medicine, omogočajo študentom in učiteljem, da spoznajo drugačne prakse učenja družinske medicine ter ponudijo možnost predstavitve lastnih uspehov tudi širši strokovni javnosti. Seveda pa je najpomembnejša posledica tovrstnih obiskov širjenje obzorij, tako strokovnih oz. profesionalnih kot tudi tistih življenjskih. Vse to nas bogati in nam omogoča kritični pogled na naše dosedanje delo ter ponudi možnosti za izboljšave.
Zahvaljujem se vsem udeležencem srečanja. Posebna zahvala pa velja dekanu medicinske fakultete v Mariboru, prof. dr. Ivan Kranjcu, dr. med., ki je s finančno in prostorsko podporo omogočil izvedbo srečanja, ter Vlasti Pisanec in Elviri Žibrat Medved za veliko pomoč pri organizaciji srečanja. Zahvaljujemo se tudi Zavodu za razvoj družinske medicine, ki je finančno podprl del srečanja. E-naslov: zalika.klemenc@uni-mb.si
Predstavitev izjemnega znanstvenega dosežka s področja stomatologije Jasmina Primožič
V četrtek, 6. decembra 2012, je v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekala razširjena seja Znanstvenoraziskovalnega sveta za interdisciplinarne raziskave, kjer so bili predstavljeni izjemni znanstveni dosežki medicinskih ved v letu 2011. Na področju stomatologije je bil izbran kot najbolj znanstveno odmeven dosežek raziskovalno delo z naslovom »Tridimenzionalno ovrednotenje zgodnje obravnave križnega griza – longitudinalna raziskava«, objavljeno v European Journal of Orthodontics. Delo je nastalo v okviru temeljnega raziskovalnega projekta »Tridimenzionalna analiza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja« pod vodstvom prof. dr. Maje Ovsenik, dr. dent. med., financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Prof. dr. Ovsenikova je slušateljem predstavila raziskovalni problem, in sicer vrednotenje učinkovitosti obravnave enostranskega funkcionalnega križnega griza v obdobju mlečnega zobovja. Enostranski funkcionalni križni griz (EFKG) je zobna in čeljustna nepravilnost, pri kateri je zgornja čeljustnica ožja od spodnje. To vodi v zdrs spodnje čeljustnice vstran, tako da se 66
Revija ISIS - Februar 2013
vzpostavi največje število zobnih stikov (Bishara in sod., 1994). EFKG se odraža na obrazu in v ustni votlini. Funkcionalni zdrs spodnje čeljustnice vstran se kaže kot bolj polno lice in pomik brade na stran križnega griza. V ustni votlini opazimo, da se središčnici zgornjega in spodnjega zobnega loka ne ujemata, zgornji zobje v stranskem delu na strani križnega griza pa ne prekrivajo spodnjih. EFKG je ena izmed zobnih in čeljustnih nepravilnosti, ki se pogosteje pojavlja v razvitih državah, kjer znaša razširjenost tudi do 23,2 odstotka (Melsen in sod., 1979; Kurol in Berglund, 1992; Tschill in sod., 1997; Schopf, 2003; Stahl in Grabowski, 2003), v Sloveniji znaša njena razširjenost 14 odstotkov (Ovsenik, 2009). Zaradi vpliva EFKG na rast in razvoj čeljustnic ter funkcijo čeljustnega sklepa, posledično pa tudi na način žvečenja in moč ugriza, nekateri avtorji (Pirttiniemi in sod., 1990; Primozic in sod., 2009) menijo, da je potrebno začeti obravnavo EFKG v obdobju mlečnega zobovja. Nasprotno so zagovorniki poznega zdravljenja mnenja, da je obravnava v obdobju mlečnega zobovja neučinkovita (Admund in sod., 1980; Bell in LeCompte, 1981; Thilander in sod., 1984; Lindner, 1989; Kurol in Berglund, 1992; Viazis, 1995; Tsarapatsani in