Medicina
Šola intenzivne medicine Štefan Grosek
Leta 1995 je bil pod okriljem Slovenskega združenja za intenzivno medicino prvič organiziran 1. letnik Šole intenzivne medicine (IM). Od vsega začetka je bila Šola IM namenjena specializantom anesteziologije, interne medicine, pediatrije, nevrologije in drugim zdravnikom, ki so hoteli pridobiti znanje najboljših domačih strokovnjakov s področja intenzivne medicine. Šola je bila sprva zasnovana triletno, po dveh triletnih obdobjih pa jo je sedaj že tretjič končala generacija, ki je poslušala štiri letnike predavanj. To pot je šolanje zaključila že peta generacija zdravnikov. Šola IM že od vsega začetka poteka v Novem mestu in ima za izvedbo predavanj na razpolago prijetne prostore v hotelu Krka. V vseh štirih letnikih se odpredava večina tem intenzivne medicine, ki jih najdemo v učbenikih intenzivne medicine. Predavanja potekajo od četrtka popoldne do sobote zvečer in se končajo s pisnim izpitom udeležencev. Od 22. do 24. novembra 2012 je potekal 4. letnik šole IM, ki se ga je udeležilo 60 zdravnikov specializantov interne medicine, anesteziologije, pediatrije in intenzivne medicine.
V 4. letniku se predavajo naslednje teme oziroma moduli s področja IM: 1. Intenzivno zdravljenje pri poškodbah, 2. Nevrologija, 3. Transplantacija, 4. Pro et contra, 5. Etika, 6. Organizacija intenzivne medicine. Koncept šole, ki se je z leti le malo spreminjal, je, da predavanju sledi še okrogla miza in nato prikaz zanimivih primerov. Vsak modul organizirata eden ali dva učitelja šole, ki sta odgovorna skupaj s strokovnim odborom SZIM za program posameznega modula in za izbiro predavateljev. Program nato potrdi še IO SZIM. Vsako leto se izda tudi zbornik, v katerem so zbrana vsa predavanja, tako da udeleženci lažje sledijo predavanjem. Posebnost ali zanimivost te šole je, da v vsakem sklopu predavanj sodelujejo z enim ali dvema predavanjema tudi pediatrični intenzivisti, ki predstavijo posebnosti intenzivnega zdravljenja otrok pri vsakem posameznem sklopu predavanj. Tako lahko slušatelji poleg znanja iz odrasle intenzivne medicine dobijo tudi znanje iz posebnosti pediatrične IM. Intenzivno zdravljenje poškodb je vodila in moderirala prof. dr. Boriana Kremžar. V tem sklopu predavanj smo slišali novosti pri intenzivnem zdravljenju poškodbe glave, hrbtenice, prsnega koša, trebuha, opečenca in posebnosti poškodb pri otroku. Vsa predavanja v modulu Intenzivno zdravljenje pri poškodbah so bila zelo zanimiva in so prinesla veliko novosti, ne samo v zdravljenju, ampak tudi v spremljanju bolnikov z različnimi novejšimi metodami, kot so spremljanje oksigenacije možganov z metodo spektroskopije s svetlobo, ki je blizu rdeči svetlobi (angl. NIRS), z metodo termalne difuzije ali lasersko dopplersko tehnologijo. Regionalno prekrvljenost pa danes že lahko spremljamo z metodo SPECT ali CT-perfuzijo. Še bolj pa se približamo dogajanjem v možganih, če spremljamo možgansko tkivno oksigenacijo ali merimo metabolne kazalce ishemije
in celične okvare (razmerje laktat/piruvat, glicero, glukoza) z metodo mikrodialize, ki je bila tudi natančno in razumljivo predstavljena. Predavatelj je posvaril pred zdravljenjem s hiperventilacijo prvih 24 ur po poškodbi, ker zmanjšamo pretok skozi možgane in jih dodatno okvarjamo. Natančno je predstavil, kateri so osnovni, standardni in dodatni ukrepi zdravljenja hude možganske poškodbe glave in na kaj moramo biti posebej pozorni.
Poškodba hrbtenjače nad nivojem C3-C4 je uničujoča za poškodovanca in za svojce. Zdravljenja z metilprednizolonom pa v mnogih tujih ustanovah že ne štejejo več kot nujno zdravljenje zaradi nedokazanih učinkov in stranskih učinkov metilprednizolona. Natančen prikaz vzrokov, patofizioloških procesov, predvsem pa pregled poskusov zdravljenja poškodbe hrbtenice sta slušateljem prinesla najnovejše s tega področja. Natančen prikaz vrste poškodb prsnega koša in intenzivnega zdravljenja, kako se odločamo pri različnih vrstah poškodb, je bila odlika naslednjega predavatelja. Vodja tega sklopa predavanj prof. dr. Boriana Kremžar je predstavila najnovejše s področja intenzivnega zdravljenja po poškodbi trebušnih organov. Poudarila je, da klinični pregled ni zadosten za oceno, ali je trebuh poškodovan ali ne, in zato je potreben usmerjeni popoškodbeni ultrazvočni pregled (angl. focuss assessment with sonography for trauma, FAST), ki ima visoko občutljivost in specifičnost. Predstavila je pomen računalniške tomografije trebušnih organov pri njihovih poškodbah in kdaj se za to preiskavo odločimo. Če je bolnik hemodinamsko stabilen se lahko uporablja diagnostična laparoskopija. V nadaljevanju je natančno predstavila še poškodbe posameznih organov in njihovo diagnostiko in zdravljenje.
Izredno jasno je bilo predavanje o zdravljenju kritično opečenega poškodovanca. Predavatelj se je vprašal, kakšne hemodinamske in presnovne spremembe se dogajajo pri opečencu in zakaj jih moramo poznati: »Poznati jih moramo zato, ker lahko le na ta način pravilno tekočinsko zdravimo in uporabljamo dodatno podporno zdravljenje.« Posebna vrednost predavanja je bila, ker je predavatelj natančno predstavil, kako zdraviti prva dva dni po poškodbi, od drugega do šestega dne in kasneje po šestem dnevu od poškodbe, ko je potrebno odkrivati in zdraviti okužbe, vplivati na hipermetabolni odziv z različnimi ukrepi (kirurškimi in nekirurškimi). Nekirurški ukrepi so po njegovem naslednji: zgodnje enteralno hranjenje, preprečevanje podhladitve, zdravljenje hipertermije, analgosedacija itd. Na koncu tega modula je sledilo predavanje, v katerem so bile predstavljene posebnosti zdravljenja pri otroku s strani pediatra intenzivista, ki je povzel glavne značilnosti, ki jih srečujemo pri poškodovanem otroku. Prim. mag. Viktor Švigelj je bil vodja modula Nevrologija. V ta sklop so bile uvrščene zelo zanimive teme, ki jih srečujejo nevrologi intenzivisti in tudi ostali intenzivisti pri vsakdanjem
Revija ISIS - Februar 2013
63