Zanimivo Posebno me je zanimalo vprašanje odločanja o nadaljevanju ali prenehanju zdravljenja pri brezupno bolnih in temu sem posvetil veliko časa in energije. Prihod v novo pediatrično kliniko, na popolnoma nov oddelek za otroško kirurgijo in v novo intenzivno enoto je bil vsaj za mene neponovljiv dogodek. Predvsem nova intenzivna enota z vsemi najsodobnejšimi aparaturami, sodobno tehnologijo in upajmo skorajšnji prehod na brezpapirno spremljanje in vodenje bolnikov sta me in me bosta še vedno fascinirala. Uvajanje elektronskega spremljanja vseh bolnikovih podatkov je delo sodelavca mag. Gorazda Kalana, ki je z računalniškimi strokovnjaki zasnoval, kako naj bi potekalo delo v intenzivni terapiji.
Opravljena je bila prva uspešna transplantacija srca pri otroku, ki so jo opravili slovenski kardiokirurgi, pred tem pa je bil otrok več mesecev zdravljen z zunajtelesno podporo srca pod budnimi očmi zdravnic in zdravnikov ter medicinskih sester v otroški intenzivni enoti. Klinično, pedagoško in strokovno delo sta pri mojem vsakdanjem delu tako prepletena, da se mi dnevno porajajo zamisli, kaj bi bilo treba še narediti, raziskati, izboljšati ali na novo narediti.
In medtem sem že četrtič postal dedek. Med prvim in četrtim vnukom sem pretekel tri maratone, več polmaratonov in krajših tekov. To je bil samo delček tistega, kar sem delal v treh desetletjih v Kliničnem centru v Ljubljani. Od 1. oktobra dalje mi teče četrto desetletje dela v Kliničnem centru. Čeprav me čaka še veliko dela, se veselim vsakega dne in ga poskušam polno živeti, ne samo skupaj s sodelavkami in sodelavci, ampak tudi in predvsem v krogu moje družine. Kaj bo prineslo zadnje desetletje, pa bo napisano, upajmo, čez deset let.
Te misli so se mi porajale, ko sem odhajal iz našega tajništva, in zdelo se mi je prav, da jih prelijem na papir in delim z vami. Vsak od nas ima svojo zgodbo, kako je začel, se strokovno in človeško razvijal in prispeval kamenček v mozaik slovenske medicine, in tudi moja zgodba je samo majhen kamenček v tem mozaiku. Ljubezen na prvi pogled do dela s kritično bolnimi otroki pa še vedno traja. E-naslov: stefan.grosek@kclj.si
V Sloveniji imamo bolniki s presajenimi organi svoje društvo Anastazija Bizjak
Leta 2000 je bila ustanovljena z namenom združevanja vseh bolnikov s presajenimi organi humanitarna, nevladna organizacija z imenom Slovensko društvo Transplant. Pod njegovim okriljem so torej združeni bolniki, ki so zaživeli z novo ledvico, srcem, jetri, pljuči ali kostnim mozgom. Vanj se lahko včlanijo tudi njihovi svojci, prijatelji, zdravniki in zdravstveno osebje, pa tudi otroci s presajenimi jetri in njihove družine. Člani našega društva so ljudje vseh poklicev in različnih socialnih statusov iz
vseh delov Slovenije. V društvu deluje več sekcij, ki združujejo bolnike z istovrstnimi organi, skupaj pa nas je kar 500.
Delujemo v javnem interesu na področju zdravstva, pri čemer se je prostovoljstvo uveljavilo kot običajni način dela. Naše poslanstvo je skrb za nemedicinsko dobrobit bolnikov s presajenimi organi. Izvajamo različne programe: športno-rekreacijske, izobraževalno-informativne, družabne, kulturne in socialne. Izdajamo tudi svoje glasilo. S pomočjo teh programov želimo
Člani našega društva na pohodu po Kraškem robu. Revija ISIS - Februar 2013
55