Zdr avstvo Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine.
Specialistov kliničnih mikrobiologov je v Sloveniji malo. Specializacija je zahtevna in med mladimi diplomanti medicinskih fakultet je malo zanimanja za to specializacijo. Trenutno je število teh specialistov še vedno optimalno, saj so specialisti klinični mikrobiologi porazdeljeni po mikrobioloških laboratorijih posameznih regij, kar pomeni, da posamezen specialist svetuje osebju večjega števila zdravstvenih ustanov in tudi regijskim epidemiologom. Trenutno sta v regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo medicinska in sanitarna mikrobiologija povečini povezani, kar je izredne vrednosti pri obravnavi izbruhov, po drugi strani pa tudi zelo racionalno, saj si klinični in sanitarni mikrobiološki laboratoriji v okviru regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo delijo tako storitve gojišč kot tudi sterilizacijo s pomivalnico, v nekaterih laboratorijih tudi osebje. Problem pomanjkanja kliničnih mikrobiologov, katerih izobraževanje je zaradi dolgotrajnosti drago (končana medicinska fakulteta, zaključena petletna specializacija iz klinične mikrobiologije), zasledimo tudi v literaturi (3). V prihodnosti bo aktivnost kliničnih mikrobiologov manj usmerjena v izvedbo rutinskega testiranja, ta del bodo nadomestili usposobljeni sodelavci drugih specialnosti. Njihova aktivnost bo usmerjena predvsem v vrednotenje in razlago rezultatov testov, vključujoč občutljivost, specifičnost in napovedne vrednosti, komunikacijo s kliniki, svetovanje glede antibiotične terapije, sodelovanje v komisijah za preprečevanje izbruhov bolnišničnih okužb in izbruhov v skupnosti, vodenje, nadzor in koordinacijo dela v mikrobiološkem laboratoriju, sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih združenjih ter sporočanje rezultatov testiranj v nacionalne in mednarodne mreže (3). Večino opisanih nalog klinični mikrobiologi regijskih zavodov v Sloveniji že opravljajo,
saj so člani komisij za preprečevanje bolnišničnih okužb, nekateri pa del svojega časa že delajo v bolnišnicah.
Tudi specialistov javnega zdravja, ki delajo na področju obvladovanja nalezljivih bolezni po regijah, je malo, v večini manjših regij sta samo po dva. Epidemiologija na regionalnem zavodu je srce zavoda, saj je vstopno mesto za reševanje vseh problemov, ki se pojavijo glede nalezljivih bolezni, groženj, cepljenj in antirabičnih obravnav v regiji. V kolikor bomo področja v prihodnosti delili, razdvajali, bo od obeh področij ostalo bore malo. Predlagana delitev na dva ločena inštituta: Inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, s tega stališča ni dobra. Po tej varianti bo Epidemiologija nalezljivih bolezni dokončno ločena od Laboratorija za medicinsko mikrobiologijo. Kot strokovnjakinja v tem dolgoročno vidim veliko škodo za prebivalce Slovenije. Zato prosim Ministrstvo za zdravje in odgovorna strokovna telesa, da še enkrat razmislijo in preigrajo določene vloge v kriznem času, času groženj, v katerih se lahko znajdemo že jutri, ter o posledicah nove organiziranosti. Osebno vidim rešitev, obratno od razdvajanja, v povezovanju in še boljšem sodelovanju. Seveda pa je utopično, da bo do tega prišlo kar samo od sebe, posebej v primeru, če pravni red tega ne dopušča oz. ne predvideva. Literatura:
1. Denamur E. The 2011 Shiga toxin-proucing Escherichia coli O104:H4 German outbreak: a lesson in genomic plasticity. CMI 2011; 17: 1124–5. 2. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Uradni list Republike Slovenije, št. 64/11. 6. 2004: 8129–32. 3. Raoult D, Fournier PE, Drancourt M. What does the future hold for clinical microbiology? Nature 2004; 2: 151–9.
E-naslov: irena.grmek-kosnik@zzv-kr.si
Zdravstveni dom Logatec je svečano praznoval svojih 40 let Dušan Nolimal
Počastitev te pomembne obletnice je predstavljala Svečana akademija, ki sta jo 23. novembra 2012 organizirala Zdravstveni dom Logatec in občina Logatec. Udeleženci tega slovesnega dogodka smo si najprej ogledali obnovljeni zdravstveni dom, kjer sta nekaj pozdravnih misli izrekla minister za zdravje Tomaž Gantar in župan Berto Menard. Sledila je pogostitev udeležencev v novi čakalnici šolskega dispanzerja, izmenjava strokovnih mnenj ter klepet ob topli juhici, sadju in kavi. Nato smo se udeleženci preselili v Narodni dom, kjer je sledil strokovni del programa z uglednimi slovenskimi strokovnjaki s področja medicine. Program sta koordinirali in vodili kolegici Irena Vatovec Progar, direktorica ZD Postojna, v prvem delu, v drugem delu pa Jasna Čuk Rupnik, ki je bila do pred kratkim direktorica ZD Logatec. Strokovna predavanja so sledila pozdravnemu nagovoru 20
Revija ISIS - Februar 2013
podžupanje Vladislave Furlan in v.d. direktorice ZD Logatec Tanje Miklavc Maček.
Najprej je Zvonka Zupanič Slavec, profesorica z Inštituta za zgodovino medicine MF v Ljubljani, predstavila »Štamparjev koncept javnega zdravstva in nastanek zdravstvenih domov na Slovenskem med 1918 in 1941«. Med drugim je orisala začetke zdravstvenih domov v naših krajih. To je podrobneje opisano tudi v njeni knjigi »Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc«. Že leta 1921 je na osnovi zakona s samo tremi členi (op.: ki ga je vzpodbudil dr. Andrija Štampar) ministrstvo za zdravje v Beogradu odredilo ustanavljanje zdravstvenih domov. Po odprtju prve tovrstne ustanove na slovenskih tleh 24. 10. 1926 v Lukovici so v naslednjem desetletju ustanovili še domove v Medvodah,