Medicina Prof. Reinhard Bittner iz Nemčije ima za sabo skoraj 10.000 (!) endoskopskih posegov pri kilah. V germanskem prostoru zavzemajo endoskopske metode zavidljiv delež pri operacijah kil. Za dimeljsko kilo priporoča laparoskopski pristop (še posebej pri recidivu po odprti metodi in pri bilateralni kili). V delavnici z brezhibnim prenosom operacij v predavalnico Ginekološke klinike (hvala tehničnim službam UKC Ljubljana) je pokazal nujo poznavanja anatomije dimeljskega predela z obeh strani trebušne stene ter nakazal možnosti, kako tudi laparoskopsko metodo dimeljske hernioplastike narediti brez nepotrebno visokih stroškov. Na začetku učne krivulje priporoča TAPP (TransAbdominalno-PrePeritonealni) pristop, kasneje tudi TEP (Totalno EkstraPeritonealni) pristop. Posebej je poudaril 10 korakov, ki so nujni za uspešno izvedbo tehnike. V popoldanskem programu je prof. Mirko Omejc prikazal redko, a tehnično zahtevno oskrbo perinealnih kil, s katerimi bomo po amputacijah danke morali vedno bolj računati. Smiselno je, da kirurgi bolnike s to vrsto kile, še posebej zelo velike, usmerijo do centra, kjer je 24 ur dnevno na voljo tudi plastični in rekonstruktivni kirurg. Doc. Franc Jelenc je pokazal problematiko in dileme ob parastomalnih kilah, s katerimi se
sooča vsak kirurg po umetnih izpeljavah črevesa. Prof. Slavko Rakovec, ustanovitelj in prvi, danes častni predsednik Herniološkega združenja Slovenije, je prikazal zgodovino slovenske herniologije do danes. V avli predavalnice smo razstavili posterje s prostimi temami.
Priporočila obeh tujih gostov, da strokovni naboj, ki nastane ob taki delavnici, kirurgi, ki že operiramo po omenjenih metodah, prenesemo v slovenske bolnišnice, smo v prijetnem druženju po simpoziju vzeli resno. Nakazuje se možnost enodnevnih dogovorjenih obiskov in praktičnega učenja ob operacijah in vzajemnih asistencah.
Simpozij sva organizatorja (Herniološko združenje Slovenije in UKC Ljubljana – KO za abdominalno kirurgijo) posvetila vsem preteklim učiteljem kirurgije. Zbornik simpozija je vsem zainteresiranim na voljo na www.kile.si, v tiskani obliki pa v Centralni medicinski knjižnici v Ljubljani. E-naslov: jurij.gorjanc@bbstveit.at
2. srednje-vzhodnoevropski simpozij o prosti fetalni DNK in klinični uporabnosti pri določevanju kromosomskih anevploidij pri plodu Darija Strah
V zadnjem desetletju smo priča zelo hitremu razvoju in novim dognanjem na področju uporabnosti proste fetalne DNK in RNK v materini plazmi v povezavi z odkrivanjem monogenskih bolezni, neinvazivnim določevanjem spola pri plodu zaradi X spolno vezanih dednih bolezni, določevanjem Rhesus-D in RHCE-genotipa ploda in klinično uporabnostjo pri kongenitalni adrenalni hiperplaziji ter hemolitični bolezni novorojenčka, povzročeni z anti-D, anti-c/C ali anti-E aloprotitelesi. Razvoj in raziskave na področju proste fetalne DNK so v zadnjih nekaj letih intenzivno usmerjene predvsem v razvoj metod prenatalnega neinvazivnega presejanja za najbolj pogoste avtosomne trisomije, ki se dokazujejo z visoko stopnjo odkrivanja in zelo nizkim odstotkom lažno pozitivnih primerov.
horionskih resic potrdimo ali ovržemo presejalni test zgodnje morfologije z merjenjem nuhalne svetline in dvojnega hormonskega testa (stopnja odkrivanja DS do 90 % ob 5 % FPR). Občutljivost in specifičnost neinvazivnega prenatalnega
Uvod V zadnjih 40 letih se je presejanje za anevploidije pri plodu premaknilo iz drugega trimesečja, ko je indikacija za amniocentezo temeljila na podlagi materine starosti (stopnja odkrivanja DS 30 % ob 5 % FPR), v prvo trimesečje, ko lahko z biopsijo
Predsedujoča zdravnica simpozija Ishraq Dhaifalah, častni predavatelj Denis Lo, Darija Strah (z leve). Revija ISIS - Januar 2013
61