Medicina tudi v izboljšanje kakovosti življenja. O problemih zdravljenja z zdravili pri starostnikih, priporočilih za zmanjšanje napak zaradi neustreznega predpisovanja zdravil in o problemu adherence pri jemanju zdravil pa je spregovorila doc. dr. Marija Petek Šter.
V sklopu o zdravljenju bolečine je najprej Gorazd Požlep predstavil nove možnosti zdravljenja kronične bolečine s prihajajočim zdravilom tapentadol. Kako lahko pomagamo bolniku z artrozo kolena, je povedal doc. dr. Matej Drobnič. Prim. asist. Ksenija Tušek Bunc pa je s primerom bolnika prikazala pasti in umetnost zdravljenja bolnika s kronično bolečino. V zadnjem delu srečanja smo se soočili z različnimi etičnimi dilemami v medicini. Prof. dr. Igor Švab je predstavil svoje izkušnje sodnega izvedenca na sodišču v primerih, ko presoja o morebitni zdravnikovi strokovni napaki. Etične dileme se pojavljajo tudi pri zdravljenju terminalno bolnih in zelo starih bolnikov, o čemer je v
okviru kazenskega zakonika in etičnega kodeksa razmišljal prof. dr. Jože Balažic. Družinski zdravniki pa se v okviru svojega vsakdanjega dela soočajo še z mnogimi drugimi etičnimi dilemami, kar je v svoji raziskavi leta 2009 ugotavljala doc. dr. Zalika Klemec Ketiš.
Vsakemu sklopu predavanj je sledila živahna razprava, v kateri so z vprašanji in komentarji sodelovali udeleženci srečanja. Skozi vse sklope je bilo v razpravah ob novih možnostih zdravljenja najpogosteje izpostavljeno omejeno financiranje in bolj kot strokovne so bile izpostavljene etične dileme. Tako je bil zadnji sklop res pika na i letošnjih Fajdigovih dnevov, saj smo s pomočjo uglednih predavateljev razrešili vsaj nekaj dilem, ki pestijo družinske zdravnike. S tem smo srečanje uspešno pripeljali h koncu z obljubo, da bomo prihodnje leto povabili tudi predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da morda dobimo še kakšen letos manjkajoči odgovor. E-naslov: renata.rajapakse@gmail.com
Poročilo s 5. slovenskega simpozija in delavnice o kilah z mednarodno udeležbo Jurij Gorjanc
Herniološka sekcija (www.kile.si) pri Združenju kirurgov Slovenije (tudi Herniološko združenje Slovenije), ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, organizira vsaka štiri leta samostojno kirurško delavnico, dodatno se priključi še Kongresu združenja kirurgov. Letos smo pozornost usmerili v sveže evropske smernice operiranja kil in gostili dva priznana tuja operaterja. Smo smernice zmožni uveljaviti tudi v Sloveniji? Najverjetneje da, saj se je izobraževanja, ki je bilo 9. novembra 2012 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, udeležilo preko 70 kirurgov iz obeh UKC-jev in splošnih bolnišnic, od tega natančno polovica specializantov. Letošnje izobraževanje je imelo dva poudarka: predstaviti najnovejše evropske smernice ter gostiti dva izkušena operaterja, da smernice ovrednotita na podlagi lastnega dela. V popoldanskem programu smo slišali o redkih oblikah kil. Operacija kile, še posebej dimeljske, sodi med preproste kirurške posege. Vendar se izkušen operater zaveda pasti, ki jo v medicino vnaša definicija »preprostosti«. Med operacijo lahko na eni strani razmišlja v slogu: »To luknjo v trebušni steni bom pa že nekako zamašil,« in jo potem tudi zamaši, čeprav zgolj »nekako«. Lahko pa ob poznavanju različnih tehnik operacije izbere najboljšo ter med posegom razmišlja, kako jo bo po potrebi prilagodil bolniku, da ne bo prišlo do recidiva, ki je najpogostejša kontrola kakovosti operiranja kil (kirurg kasneje »svojega« recidiva navadno ne vidi več).Vendar se takšno razmišljanje porodi šele postopoma, ob izkušnjah. 60
Revija ISIS - Januar 2013
Evropska herniološka zveza (European hernia society – EHS, www.herniaweb.org) je leta 2009 izdala smernice za najustreznejšo operiranje dimeljske kile (leto kasneje smo jih prevedli v slovenščino), leta 2011 smernice za laparoskopsko operiranje kil, v pripravi so smernice za operiranje pooperativnih (incizijskih) kil. Gradivo je plod dolgoletnega zbiranja in analize podatkov ter je ovrednoteno z uveljavljeno metodo oxfordskega centra z dokazi podprte medicine (http://www.kile.si/index.php? stran=smernice&sklop=main&lang=si). Prvi gost delavnice, do nedavnega predsednik EHS, prof. Andrew Kingsnorth iz Anglije je govoril o preprosti oskrbi unilateralne dimeljske kile z Liechtensteinovo metodo v lokalni anesteziji, kar je v skladu s smernicami. Tisto, o čemer je govoril, je kasneje tudi operiral. Stopnja recidivov okrog 1 odstotka je dokazan podatek izurjenih centrov; metoda je preprosta in se je je lahko naučiti. Razlog, da se v Sloveniji še ni prijela, mu ni bil poznan. Delno ga gre iskati v vplivu italijanske brezšivne metode Trabucco in njenih izpeljankah, ki niso slabe; velike analizirane serije pa so pokazale, da se ta dolgoročno ne more primerjati z Liechtensteinovo. Pokazal je več načinov operiranja incizijskih kil: od najpreprostejše »onlay« operacije, do »sublay« tehnike po metodi Rives-Stoppa. Poudaril je, da ni vsaka mrežna krpa tudi dobra mrežna krpa. Mora biti lažja od 30 g/ m2 in imeti pore večje od 1–2 mm. Pokazal je primere, ko je lahko mreža tudi cenovno zelo ugodna, kar ni nepomembno pri velikih serijah, ki jih v Sloveniji dosega večina bolnišnic.