iz zgodovine medicine
Votivno slikarstvo z medicinsko tematiko na Sladki Gori K naslovnicam Izide za leto 2013 Zvonka Zupanič Slavec
V letu 2013 bodo naslovnice Izide polepšane z umetniškimi deli, vezanimi na medicino. Teh je veliko v različnih kulturah, a uredništvo se trudi v domačem okolju predstavljati predvsem slovensko zdravstveno tradicijo.
Različni motivi bodo skozi vse leto pričarali kolaž povezav med medicino in upodabljajočo umetnostjo, začeli pa bomo z motiviko, povezano z romanji za zdravje, predvsem v Marijine cerkve. Priprošnjiki so v zahvalo za pomoč v bolezni ter pri ozdravitvah pri ljudeh in živini prinašali različne priprošnje, zaobljubne in zahvalne darove, t. i. ex voto darove. V Marijini cerkvi na Sladki Gori se srečujemo z najbogatejšo tovrstno slovensko zbirko votivnih upodobitev z medicinsko vsebino. Prikazani zdravstveni motivi se prepletajo z nabožnimi, duhovnimi, sociološkimi, etnološkimi in psihološkimi vsebinami. Nemogoče je popolnoma izdvojiti duhovno-medicinski delež, kot je še danes nemogoče gledati na bolezen izolirano, ne glede na zunanje vplive. Večina votivnih upodobitev je oštevilčenih, žal pa romarska kronika ni ohranjena, da bi lahko primerjali zgodbe romarjev – votantov in njihovih težav z upodobitvami. S kronikami bi si približali dragoceno ljudskomedicinsko, zgodovinskomedicinsko ter kulturnozgodovinsko kroniko tedanje dobe, podobno kot v cerkvi Sv. Kozme in Damijana v Krki na Dolenjskem. Upodobitve bolnikov za medicino večinoma niso diagnostično nedvoumne, številne dopuščajo več diagnoz. S fresk razbiramo najrazličnejše vzroke bolezni, pomen naravnih katastrof, nesreč, poškodb in nasilja, nalezljivih bolezni, epidemij, akutnih in kroničnih ter notranjih in zunanjih bolezni, rakavih in spolno prenosljivih bolezni, pomena rojstva in smrti. Veristični prikaz nakazuje, da se je baročni freskant Franc Jelovšek z bolniki med poslikavo osebno srečeval in jih portretiral. Motivi bolnikov se pojavljajo po vsej cerkvi v gručah in prikazujejo vsebinsko podobne vzroke bolezni: naravne nesreče, nesreče pri delu, epidemije kužnih bolezni … Posebno mesto zasedajo otroci, zlasti dojenčki, ki so takrat množično umirali zaradi nalezljivih bolezni. Pomembno medicinsko ikonografijo predstavljajo tudi kronični bolniki. Ne presenečajo tudi številni prizori bolne živine, ki je bila pomembna za prehrano in so se romarji priporočali tudi za njeno zdravje.
Uvod Človekova nemoč ob bolezni je od nekdaj postavljala bolne in njihove najbližje v odvisnost od razvoja zdravstva takratne dobe, poznavanja bolezni in možnosti zdravljenja. Zato se bolezen v različnih časovnih obdobjih kaže kot splet povezav med njenim
poznavanjem in možnostjo zdravljenja. Zdravje kot imperativ vsakega človeka, ne glede na prostor in čas, je od nekdaj prvinska vrednota posameznika in družbe, zato se je skozi vse civilizacije in vsa obdobja zgodovine medicine pojavljalo veliko različnih, tudi iracionalnih pristopov k zdravljenju. V času magične medicine so zaradi vere, da bolezen povzročajo zli duhovi, uroki in druge nadnaravne sile, le-te poskušali izganjati iz bolnega človeka z zarotitvenimi obrazci. V animistični medicini so iz obolelega prav tako poskušali odstraniti domnevne povzročitelje bolezni: duše umrlih ali različnih živali, npr. volkodlakov, da bi povrnili zdravje. V času religiozne medicine pa so različne civilizacije uporabljale verske zdravstvene pristope. Ker je v tem primeru bolezen domnevno posledica neupoštevanja religioznih predpisov, oboleli lahko ozdravi le s pomočjo pokore, molitev, darovanj, romanj … Takšni so bili pristopi k zdravljenju bolezni v preteklosti.
Votivne upodobitve oziroma upodobitve »ex voto« Ob bolezni vsaka dežela in narod ter različne kulture po svetu pomagajo drugače. Evropska novoveška kulturnozgodovinska in umetnostna upodabljanja so zaznamovana predvsem s krščansko tradicijo. Ta odseva tudi v upodobljenih priprošnjah za zdravje. Če nas na antični zdravstveni priprošnji svet spominjajo predvsem zaobljubni predmeti, kot plastike telesnih organov (srca, pljuč, jeter …) in ženskih simbolov plodnosti, se v novem veku z istim namenom najpogosteje srečujemo s slikarskimi in kiparskimi upodobitvami bolnega človeka. Pri tem se od nekdaj pojavljajo priprošnji, zaobljubni in zahvalni darovi, prvi s prošnjo in željo po ozdravitvi, drugi kot zaobljuba ob ozdravitvi in tretji kot zahvala zanjo. Vse to srečujemo v literaturi kot predmete »ex voto« oziroma votivne upodobitve.
Romanje za zdravje Romarski kraji hranijo bogato zakladnico najrazličnejših dokumentov o votivnih upodobitvah z medicinsko vsebino. Na Slovenskem je kar nekaj romarskih poti, posvečenih Materi božji, ki so povezane predvsem z ozdravitvenimi priprošnjami. Tako so ohranjeni zapisi o romanju bolnih v cerkvah na Ptujski Gori, Brezjah, v Krki na Dolenjskem in še kje. To je dokumentarno gradivo o nemoči bolnikov, njihovih stiskah, priprošnjah njih in njihovih spremljevalcev, kakor tudi o njihovih življenjskih usodah. Tovrstno zgodovinskomedicinsko gradivo z nabožno vsebino kaže na človekovo večno željo, upanje in zaupanje v božjo pomoč pri zdravljenju in pričakovani ozdravitvi. V medicini se Revija ISIS - Januar 2013
37