Forum
Predpisovanje fizikalne terapije JE domena zdravnikov! Menim, da je čas, da se v imenu zdravnikov fizikalne in rehabilitacijske medicine – tako javnih kot zasebnih – javno oglasim v zvezi s šokantnimi informacijami o novem načinu predpisovanja fizikalne terapije. Spremembe, ki so bile predlagane, namreč ne posegajo le v naše delo, ampak močno zarežejo tudi v pristojnosti odločanja osebnih zdravnikov. Razlog za moje oglašanje pa je v tem, da se utegne zgoditi, da bo ta model, ki ga je ogorčeno zavrnilo nekaj strokovnih zdravniških organov, zaradi slabe predstave o njegovih posledicah kljub vsemu sprejet. V delovnih skupinah ZZZS in Zbornice fizioterapevtov se je porodila ideja, da bi odločitev za izbiro fizioterapevtskih tehnik prešla v roke fizioterapevtov. Osebni zdravniki tako ne bi več določali oblike, vrste in količine fizikalne terapije, primerne za določeno patologijo, temveč bi izbrali le paket terapij v obliki pavšala – treh različnih sklopov terapij: veliko, srednjo in malo. Cilj tega naj bi bila večja varčnost, ki bi poenostavila predpisovanje terapij in zagotovila vsakemu pacientu minimalen dostop do njih. Razlog za tak predlog naj bi bil v tem, da osebni zdravniki naj ne bi dobro poznali terapije, ki jo predpisujejo, da prihaja do napak pri predpisovanju in da terapija ni učinkovita, tako da je le-te več, kot bi bilo potrebno. To v grobem pomeni, da odločanje o načinu zdravljenja pacienta preide v roke fizioterapevtov!! Naj poudarim, da se s tem podre osnovna struktura sedanjega zdravstvenega sistema, kjer je tisti, ki odloča o zdravljenju bolnika, zdravnik. Ta struktura je hierarhična in zaradi svoje narave nedemokratična. V vrhu te piramide odločanja je glavni zdravnik, ki je nosilec zdravstvene dejavnosti. Ta je v skladu z veljavno zakonodajo, stroko in predpisi tista oseba, ki vodi vse postopke diagnosticiranja in zdravljenja bolnikovih težav. Zdravnik je tisti, ki jih opredeli, v skladu s svojim znanjem okvalificira, odredi določene preiskave in nato odredi zdravljenje. Za svoje odločitve nosi polno strokovno, pravno in moralno odgovornost. Vsi ostali, zaposleni v zdravstvu, pa njegova navodila o preiskavah, posegih in zdravljenju – tudi fizioterapiji – izvršujejo. Med izvajalce naročenih storitev spadajo medicinske sestre (ne glede na to, kako visoko izobrazbo imajo), fizioterapevti (ne glede, kako visoko izobrazbo imajo), strežnice, negovalke. Oni so izvajalci naročenih storitev in so odgovorni za kakovost izvedbe naročenih storitev. Odločitev o vrsti postopka ni v njihovi pristojnosti! Takšna hierarhija je nujna zato, da omogoči racionalno in strokovno delovanje sistema, z jasno odgovornostjo za potek zdravljenja. Za vsako dobro ali slabo odločitvijo tako stoji ime in priimek zdravnika. V primeru poseganja v to strukturo in spreminjanja hierarhije dobimo anarhijo, večjo paleto različnih odločitev, ki so lahko
dobre ali slabe, in s tem veliko možnosti napak, ki pa predvsem veliko stanejo. Podaljša se tudi čas izvedbe same storitve – predvsem pa se izgubi odgovornost. S takšnim pristopom se bo doseglo predvsem naslednje: Zdravljenje postane pavšalno in ne individualno.
Predpisovanje terapij bo netransparentno – in s tem tudi dražje. Zaradi nepoznavanja ostalih pacientovih diagnoz (varovanje podatkov!!!) se odpirajo veliko večje možnosti za napačno odločitev in nepravilno zdravljenje. Večja je tudi možnost spregledanja kontraindikacij.
Poseganje v pristojnosti zdravnika in onemogočanje odločanja o pacientovem zdravljenju. Ob koncu terapij pa bomo nepopolno obdelane in neustrezno zdravljene paciente ponovno dobili v obravnavo zdravniki, ki bomo morali reševati posledice takšnih in drugačnih odločitev drugih.
TO NI SPREJEMLJIVO IN PROTI TEMU ODLOČNO PROTESTIRAM!!!
Naj opozorim, da je do takšnega stanja privedla prav izključitev fiziatrov iz osnovne strukture zdravstvenih domov. Osnovna vloga in domena fiziatrov je diagnostika in pravilno predpisovanje fizioterapije, kontrola izvajanja terapije in triažiranje bolnikov. Večina ZD je delovno mesto svojih fiziatrov, ki so se upokojili, zamenjala za točke fizioterapevtskih storitev in z obravnavami preobremenilo osebne zdravnike. Kljub takšnemu »ekonomskemu in racionalnejšemu ukrepu« se stanje – kot je videti – ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Točk za fizioterapevtske storitve se bo porabilo toliko, kolikor jih bo na voljo, in vedno jih bo zmanjkovalo, če ne bo pristop do obdelave bolnikov drugačen.
Pravilen in strokoven pristop k reševanju težav bi bil s ponovno uvedbo fiziatra v vsak zdravstveni dom, kjer bi prevzel vse paciente s težavami z gibalnim sistemom in bolečinami takoj, ko se izkaže, da je medikamentozna terapija premalo. Izvedel bi pregled, diagnostiko, triažo in predpis fizikalne terapije, kontrole in triažo nadaljevanja ali spremembe terapije po prvih petih terapijah in nadaljnje napotitve. Takšen model zagotavlja visoko strokovnost obravnave pacientov, razbremenitev splošnih zdravnikov in ortopedov, ne nazadnje skrajšanje čakalnih vrst na ortopeda, usmerjeno in strokovno diagnostiko in terapijo, racionalnejšo terapijo, izogib podvojevanja terapij. Hkrati bi potekalo intenzivno izobraževanje – tako s strani fiziatra kot tudi fiziotrapevta, ki skupaj predstavljata močan tim – kaj morajo in lahko storijo pacienti sami, da se stanje izboljša in težave Revija ISIS - Januar 2013
33