Forum
Članarina in odpravnina Joachim Gross
Danes sem v medijih prebral in slišal o odpravnini, ki naj bi jo dobila ob zaključku mandata bivša predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Kot zdravnik medicine dela z licenco v Sloveniji in Nemčiji sem član dveh zdravniških zbornic: slovenske in bavarske. Moja članarina v slovenski zdravniški zbornici je 33,05 EUR na mesec, letno to znese cca 400 EUR. Moja letna članarina za bavarsko zdravniško zbornico pa je natančno 80 EUR.
Glede na odpravnino v višini 48.000 EUR, ki naj bi pripadala predsednici ob prenehanju mandata, me tudi višina članarine ne čudi več. Postavlja se mi vprašanje, zakaj je potrebno nekomu, ki je bil dobro plačan funkcionar – kot je bilo v javnosti večkrat rečeno, je bila plača predsednice 8.000 bruto za 80-odstotno delovno obveznost, ob prenehanju funkcije plačati nekakšno odpravnino, saj ga vendar čaka ali stara služba, ali veliko prostih delovnih mest za zdravnika splošne medicine, ali pa v najslabšem primeru solidno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, tako kot vse ostale državljane te države.
Menim, da je to še ena od moralno oporečnih zadev, ki bo ponovno obremenila dober glas zdravnikov v javnosti.
Menim tudi, da je članarina očitno previsoka. Ne vidim posebne razlike med tem, kar mi nudita slovenska in bavarska zdravniška zbornica, kar bi opravičilo petkrat večji prispevek za članstvo v slovenski zdravniški zbornici. Prav rad plačam članarino za neko ustanovo, ki dela dobro. Ker pa gre v tem primeru za zapravljanje denarja za nepotrebno razkošje prejšnje predsednica ali katerega koli predsednika zdravniške zbornice, predlagam, da se članarina zniža vsaj za trikrat (na 10 EUR mesečno), kar bo še vedno več, kot je članarina v bavarski zdravniški zbornici. Sam bom razliko z veseljem in lahkim srcem namenil za zdravniško nevladno organizacijo, ki jo dobro poznam: »Zdravniki za tretji svet« (Aerzte fuer die Dritte Welt), s sedežem v Frankfurtu, za katero sem enkrat delal kot prostovoljec na Filipinih in vem, da vsak evro zelo skrbno in preudarno porabi. E-naslov: Gross.joachim@web.de
Kolegialni nasveti V sredo popoldne pride na pregled v šolski dispanzer moj pacient, 13-letni deček, ki ima prirojeno blago stenozo aortne zaklopke. Nikoli ni imel težav s srcem. Normalno raste in se razvija. Je športno aktiven, napore zmore. Redno hodi na kontrole h kardiologu pediatru. Zaradi popkovne kile se je pripravljal na operativni poseg. Lečeči abdominalni kirurg me je prosil, naj uredim pred- in pooperativno antibiotično zaščito.
Ker sem pred letom na pediatrični sekciji poslušala kardiološke teme in je bila predstavljena novejša doktrina zaščite pred bakterijskim endokarditisom, sem v dobro pacienta želela še enkrat mnenje pediatra kardiologa. Od kolegice z Infekcijske klinike sem dobila telefonske številke posameznih oddelkov na Pediatrični kliniki, ki so baje namenjene ravno posvetom. Tako v četrtek dopoldne pokličem »posvetovalno« številko, dobim kolega kardiologa, mu predstavim problem in prosim za nasvet.
Odgovor: »Kolegica, se boste kar usedla za računalnik in si poiskala.« 32
Revija ISIS - Januar 2013
No, lahko mi verjamete, da sem ostala brez besed. Kakšen naš slovenski pisatelj bi rekel – ponižana in razžaljena. Res sem si poiskala na računalniku in našla lep prispevek. Verjemite, da ne bom več spraševala. Zakaj pa imamo računalnike? Morda bodo prevzeli tudi drugo delo vrlih kolegov superspecialistov. Kasneje sem razmišljala o kolegici iz Maribora. Kaj če je imela podobno »svetovalno« izkušnjo? Pa tudi to sem razmišljala, zakaj imamo terciarno kliniko in celo morje specialistov za palec, kazalec, sredinec, levo oko ... in podobno, če ne morejo posvetiti minute nam brezveznim primarcem, ki itak nimamo pojma o ničemer.
Kolegu bi toplo svetovala, naj pride za leto dni delat v dispanzer. Mogoče bo potem razumel... Melanija Kocjan, dr. med., spec. šol. med. 29 let v šolskem dispanzerju ZD Koper
E-naslov: melanija.kocjan@zd-koper.si