Zdr avstvo Združenje reguliranih poklicev v EU, med katere sodijo tudi zobozdravniki, je ob tem pripravilo skupno priporočilo ob tej novi direktivi, v katerem opozarja, da mora biti avtomatično priznavanje diplom skrbno nadzorovano in naj se na tak način priznajo samo tistim, ki so med študijem izpolnili minimalne zahteve o trajanju in vsebini študija.
Direktiva o varnosti pacientov je v končnih postopkih odločanja, vendar pa naj bi bila uporabljana šele od leta 2015 naprej!? Varnost pacientov, in to predvsem tistih, ki se zdravijo v drugih državah EU, je pomemben politični projekt EU, Komisija pripravlja in še dopolnjuje osnutek direktive. CED je bil zaprošen za pripravo svojih predlogov resolucije o varnosti pacientov, ki bo Komisiji služila pri pripravi direktive, in je zato pripravil vprašalnik o merilih za zagotavljanje varnosti pacientov v zobozdravniški ordinaciji. Glavne misli pripravljene direktive, ki so zanimive tudi za zobozdravnike:
Zobozdravniki morajo pri svojem poklicnem delu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, čeprav je povsem jasno, da je mnogo posegov lahko tveganih, upoštevati morajo veljavno strokovno doktrino in se neprestano strokovno izobraževati!
Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovega dela, je visoka kakovost in poznavanje načel dobre klinične prakse ter seveda upoštevanje strokovnih izhodišč. Zato morajo profesionalna združenja skrbeti za čim bolj dorečene oblike podiplomskega izobraževanja, ki pa ne smejo biti pod vplivom farmacevtskih družb in proizvajalcev ter prodajalcev medicinske opreme in materialov!! Skupščina CED je zato tudi letos soglasno ponovno potrdila sklep, ki predlaga resornim politikom v posameznih državah EU, da naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijo zobozdravnikom delati po načelih dobre klinične prakse in v skladu z novimi spoznanji o vzrokih za nastanek zobnih in ustnih bolezni, saj ti samo tako lahko učinkovito zagotovijo varnost pacientov. Direktiva o zdravniških pripomočkih je še ena od številnih direktiv, ki jih morajo poznati zobozdravniki v EU. Pričakuje se, da bo končni predlog pripravljen v letu 2013. Ena glavnih
zahtev te direktive bo natančna sledljivost vseh materialov, ki se vnašajo v človeško telo, poznan bo moral biti izvor materialov, sestava in proizvajalec, saj je na tem področju stanje vedno bolj nepregledno. Tudi na evropskem trgu so se namreč pojavile zobozdravniške aparature in predvsem materiali, in to predvsem iz nekaterih azijskih držav, ki ne navajajo vseh potrebnih podatkov o sestavi in kakovosti delov opreme in sestavin. Projekt E-zdravje, ki je eden od prednostnih v EU, se, vsaj kar zadeva zobozdravstvo, kar precej zapleta, saj je še povsem nedorečena metodologija priprave enotnih definicij in kod za posamezne storitve in njihov natančen opis. Dela bo veliko in CED že sedaj opozarja članice, da bomo morali biti vsi zelo proaktivni, saj nam bodo drugače take definicije in kode napisali uradniki!
Delegati so sprejeli tudi priporočila o preprečevanju širjenja okužb v zobozdravniški ordinaciji. Za slovenske zobozdravnice in zobozdravnike je pomembna informacija, da v večini držav EU nimajo zakonsko določene kontrole kakovosti vode v zobozdravniških stolih, ampak se držijo načela, da kakovost vode, ki prihaja iz zobozdravniškega stola, ne sme biti slabša od tiste, ki prihaja vanj. Za to je sicer odgovoren vsak posameznik, nima pa zakonske obveze rednega spremljanja. Nove napovedane aktivnosti CED bodo predvsem posvečene uporabi antibiotikov v stomatologiji in opozarjanju o pomenu vedenja o tesni soodvisnosti med splošnim in ustnim zdravjem.
Pogovori in poročila o stanju zobozdravstva v posameznih državah EU so vedno zanimivi. Iz vseh poročil in iz razprave je bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmasto opozarjati politiko na pomen dela v skladu z načeli dobre klinične prakse, rezultati pa so po posameznih državah zelo različni. Skoraj v vseh državah se zmanjšujejo sredstva za zobozdravstveno varstvo in zato bo bitk za ohranitev možnosti delati v skladu z načeli dobre klinične prakse, kar politiki povsod obljubljajo, še veliko. (Zobo)zdravniške zbornice bodo pri tem imele pomembno vlogo, saj bodo morale z vso svojo stanovsko avtoriteto in v skladu z javnimi pooblastili skrbeti za dialog s politiki, korektno in utemeljeno obveščanje javnosti, pa tudi skrbeti in nadzirati spoštovanje stanovskih in strokovnih pravil pri svojih članih. E-naslov: matjaz.rode@siol.net
Javno zdravje in etika
Kriza, delo in zdravje v Sloveniji Dušan Nolimal
Kapitalizem, ki daje prednost kapitalu in trgu ter hkrati zmanjšuje vlogo ljudi, dela in zdravja, ne sodi več v 21. stoletje. Takšna ureditev spodkopava temeljne vrednote, vključno z občutkom za poštenost. Zato se moramo spoprijemati s hudo krizo, ki ni toliko gospodarska, kot je predvsem moralna,
psihosocialna in duhovna. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) nas opozarja, da bodo najprej prizadeti ranljivi in revni ter da bomo vse težje ohranili višino sredstev za financiranje zdravstva in zdravja. Kriza se skuša reševati tudi s krčenjem socialnih in delavskih pravic med tistimi, ki so Revija ISIS - Januar 2013
25