Zdr avstvo Izvajanje NZS ne sme povzročiti podaljšanja čakalne dobe za zavarovance, za katere je plačnik ZZZS, kolikor se zobozdravstvena dejavnost odvija v isti enoti.
V organizacijskih enotah morajo biti na vidnih mestih obvestila z vsebino storitev, ki se opravljajo kot NZS, in seznami izvajalcev, ki izvajajo NZS. Delovni čas, v katerem se izvaja program NZS, ne sme motiti izvajanja dogovorjenega programa ZZZS.
NZS izvajajo redno zaposleni delavci zavoda ali zunanji izvajalci. Delavci zavoda lahko opravljajo storitve tudi za druge zavode ali zasebne zdravstvene delavce z ali brez koncesije ali druge zainteresirane koristnike. Delavci, ki opravljajo NZS, sklenejo z zavodom ustrezno pogodbo. Uporabniki, ki so se prostovoljno odločili za NZS, ne glede, ali so tudi zavarovanci, vendar želijo nadstandardno storitev, morajo biti seznanjeni, da so plačniki teh storitev iz lastnih sredstev in morajo podpisati ustrezno izjavo, ki je priloga zdravstvene dokumentacije. Z izjavo se zavežejo, da sami plačajo nadstandardno storitev in da ne bodo uveljavljali povračila zneska. Izvajalec je dolžan uporabniku, ki se je odločil za NZS, pojasniti predvideni program zdravljenja, pričakovane koristi ali
morebitne zaplete in predvideno ceno storitve. Cenik sprejme oz. izdela strokovni kolegij javnega zavoda na podlagi statuta. Pri izdelavi cenika storitev se upoštevajo dejanski (ekonomski, tržni) elementi za določitev cen storitev. Uporabniku se za opravljeno storitev oz. porabljeni material izstavi račun. Nagrajevanje izvajalcev, ki so zaposleni v zavodu, je lahko kot delo preko polnega delovnega časa ali po podjemni pogodbi.
Dokler izvajalec v določenem obdobju ne doseže 100 odstotkov delovne obveznosti po določenih normativih iz programa rednega dela, se mu delo za NZS odšteje in se mu obračuna kot redno delo.
V kolikor NZS po podjemnih pogodbah ne bo mogoče izvajati, se bo tržni delež javnih zavodov zmanjšal. Ukrep prizadene le javne zavode in ker ne bo možno nuditi NZS, ki so ob tem tudi stimulativne za izvajalce, bodo uporabniki teh storitev le-te iskali kako drugače. Literatura:
2. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) – Ur. l. RS, št. 40/2012. 3. Pravilnik o izvajanju nadstandardnih zobozdravstvenih storitev (ZD dr. Adolfa Drolca Maribor).
E-naslov: gorazd.sajko@zd-mb.si
Redna letna jesenska skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED) Matjaž Rode, Gordan Čok
Po ustaljenem redu se delegati držav članic Evropske unije v Svetu evropskih zobozdravnikov (CED) vsako leto sestajajo na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju. Tokrat je bila 22. in 23. novembra 2012. Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka država ima po dva delegata z glasovalno pravico. Uradni del jesenske skupščine poteka en dan, zelo pomembne pa so predskupščinske aktivnosti odborov in delovnih skupin CED, ki potekajo dan pred samo skupščino. Tudi letošnji petkov celodnevni, zelo natrpan program je imel na seznamu veliko točk.
Skoraj vse petkovo dopoldne so delegati razpravljali o amalgamih, ki se uporabljajo v zobozdravstvu kot plastični polnilni materiali za reparacijo poškodovanih zobnih ploskev, in to predvsem tistih, kjer so žvečne sile največje. Evropska komisija in Evropski parlament razpravljata o možnosti, da bi amalgam zobozdravniki opustili. Svetovna zobozdravstvena organizacija (FDI) in tudi CED sta pripravila stališča in priporočila, s katerimi opozarjata politike, da morajo premisliti o vseh posledicah opustitve rabe amalgama v zobozdravstvu.
Delovna skupina CED, ki se ukvarja z amalgamom in drugimi materiali v zobozdravstvu, je tudi pripravila resolucijo o odgovorni rabi amalgamov. Zobozdravniki se seveda zavedamo, 24
Revija ISIS - Januar 2013
da amalgami vsebujejo tudi živo srebro, ki pa je vezano v zlitini in zato za nosilca takih amalgamskih plomb praviloma ni škodljivo, lahko pa ostanki amalgama, ki ni pravilno odstranjen ali shranjen, onesnažijo okolje. Z obvezno uporabo naprav za lovljenje amalgamskih delcev – separatorjev, ki je v nekaterih državah EU (tudi v Sloveniji) obvezna, lahko zobozdravniki uspešno preprečijo tako onesnaženje! Delegati so se na koncu razprave strinjali, da je resolucija ustrezen dokument, ki ga bo CED poslal Komisiji, so pa tudi mnogi poudarjali, da bo to predvsem politična odločitev in bolj dokazovanje moči med birokrati, ki so odgovorni za zdravstvo, in tistimi, ki imajo na skrbi varstvo okolja.
Direktiva 2005/36/EC, ki govori o profesionalnih kvalifikacijah, je v končni fazi revizije in računa se, da bo sprejeta v prvi polovici leta 2013. V septembru so o njej razpravljali v evropskem parlamentu in pripravljenih je kar 182 amandmajev na prvotno besedilo! Določala bo med drugim najmanjše število študijskih ur dodiplomskega študija (za priznavanje naziva dr. dent. med. bo potrebno pripraviti študijski program z najmanj 10 semestri in 5.000 urami študija), preverjanje znanja jezika države delodajalke in še posebno kraja delovanja za nekatere poklice (tudi za zobozdravnike) in še veliko drugih določil.