Iz evrope
Za načelo gre
Uvodnik dr. J. Steinharta, 3. podpredsednika (ÖÄK) Komu je mar, da na Dunaju ni niti enega samega zdravnika koncesionarja za otroško in mladostniško psihiatrijo? Komu je mar, da je AKH (Splošna bolnišnica) finančno na robu prepada? Priznam: to so primeri z Dunaja, kjer je na zdravstvenem področju marsikaj drugače kot drugod po Avstriji. Vsekakor sem pa prepričan, da so te reči simptomatične za razvoj avstrijskega zdravstvenega sistema na splošno. Velikanske vsote se investirajo – in tu ne govorimo o milijonih, temveč o milijardah EUR – da se znotraj Avstrije hitreje pride od A do B. O smiselnosti nekega projekta te vrste ne mislim razpravljati. Gre pa za načelo: kaj ima v Avstriji prednost in za kaj se uporablja denar od davkov. Dodatna koncesionarska mesta (Kassenstellen im niedergelassenen Bereich) – tako kot sem predlagal pred nedavnim – da bi tako razbremenili bolnišniške ambulante? Žal – to poslušamo pri pogajanjih z zavarovalnicami – za to ni nobenega denarja.
V zdravstvenem sistemu je že odločeno: potrebujemo ELGA – to menijo tisti, ki s tem pravzaprav nimajo opraviti prav nič, namreč politiki in podobni. Šele ko smo se vmešali kot zbornica – končno smo zdravniki tisti, na katerih leži vsakodnevno breme ELGA
– smo lahko iztrebili najhujše spodrsljaje tega zakona. In če bi zastopnike zbornice pritegnili prej, bi bilo zdaj prav gotovo lažje. ELGA mora – enako kot tehnična infrastruktura v naših ordinacijah v celoti – podpirati nas zdravnike pri našem delu. Kar pa trenutno ne drži.
V našem vsakdanjem delu v ordinacijah je pač najbolj pomembno, da se ne spodkoplje zaupno razmerje med pacientom in zdravnikom. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 20, 25. oktober 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
Opomba: ELGA (Elektronische Gesundheitsakte) je sistem za standardizacijo elektronskih komunikacij med ponudniki zdravstvenih storitev. Od uvedbe tega sistema se pričakuje povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravniška zbornica pa ne vidi razumne zveze med stroški in koristmi ter meni, da lahko le zdravnik odloča, kateri podatki se lahko v smislu pacienta posredujejo naprej. E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Reforma »da«, a ne tako S prihajajočo zdravstveno reformo se v Avstriji prvič načrtuje centralno nadzorovan zdravstveni sistem. To reformo, ki kot cilj definira le izdatke in ki je podrejena le diktatu varčevanja, Avstrijska zdravniška zbornica (ÖÄK) v celoti odklanja.
Pred resnico bi bilo treba zapreti oči, če bi verjeli, da je mogoče privarčevati 11 milijard EUR brez posledic za paciente.
Na temelju pakta EU za stabilnost mora Avstrija od leta 2017 dalje izkazovati uravnotežen proračun. Za zdravstveno območje to velja, da je nujno do leta 2016 privarčevati približno 3,4 milijarde ter v nadaljnjih letih še 11 milijard EUR. Predsednik ÖÄK Artur Wechselberger ob tem meni, da bo to imelo za posledico globoke spremembe oskrbne strukture ter zmanjšanje oskrbe prebivalstva.
Vrh tega se bodo zmanjšale pristojnosti zdravniške zbornice. Kakovosti ne bo več nadzorovala ÖQMed (Österreichische Gesellschaft für Qualitätssicherung und Qualitätsmanagement in der Medizin), temveč na novo ustanovljena centralna ustanova. Novi oskrbni modeli – poimenovani Poliklinike – spominjajo na nekoč že načrtovane Medicinske oskrbne centre. Ob reformi zdravstvenega sistema postavlja ÖÄK več zahtev. Med njimi so naslednje: • Za zdravniško izobraževanje je pristojna ÖÄK.
16
Revija ISIS - Januar 2013
• Pristojnost za zagotavljanje kakovosti zdravstva mora ostati pri ÖÄK ter pri ÖQMed. • Za načrtovanje zdravniških mest in honorarje pogodbenih zdravnikov je pristojna ÖÄK. • Nobene t. i. medicine dveh razredov. • Nobene centralizacije pri uravnavanju avstrijskega zdravstvenega sistema.
Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 20, 25. oktober 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si