Zavodnik
Pametni telefon v slovenskem avtomobilu Marko Pokorn
Dolgo časa sem se upiral številnim razsežnostim, ki jih ponujajo mobilne tehnologije. Mobilni telefon sem uporabljal le za telefoniranje, pošiljanje SMS-sporočil, v zadnjem času še za fotografiranje. In to je bilo to. Drugega nisem potreboval. Tudi svojim otrokom sem dopovedoval, da na svetu obstaja še kaj drugega kot igrice za mobilne telefone in ipode/ipade, gameboye in PSP-je ter drugo elektronsko navlako. Da obstajajo knjige in družabne igre in da sem tudi sam odrasel brez tovrstne navlake. Sedaj imam iphone in nanj sem naložil kup medicinskih aplikacij, od slovenskega registra zdravil do pediatričnih in infektoloških programov. Kjerkoli sem, lahko izračunam infuzijo dopamina ali noradrenalina, preverim kakšen medicinski podatek, laboratorijsko vrednost ali simptom redke bolezni; počutim se bolj varnega, še posebej, kadar sem v službi (kar sem veliko). Občutek je boljši. In tudi raziskave kažejo, da je boljši z razlogom: več raziskav je pokazalo, da je ukrepanje zdravnikov v urgentnih situacijah boljše, če imajo na voljo pametni telefon z ustreznim programom. Študentje medicine, ki so uporabljali
pametni telefon, so infuzije inotropnih zdravil izračunali precej hitreje in točneje kot veliko bolj izkušeni zdravniki brez telefona. Pametni telefoni so v zadnjih letih preplavili medicinsko skupnost. Uporabljajo jih zdravstveni delavci v vseh področjih medicine, uporabljajo jih tudi bolniki za samozdravljenje in boljše vodenje kroničnih bolezni; s pomočjo pametnega telefona je možno na daljavo zdravstvenemu osebju posredovati medicinske podatke in s tem bolje upravičiti napotitve na nadaljnje zdravljenje. Pametno je imeti pameten telefon. Tako pametno, da je celo osrednji članek v četrtletni tehnologiji namenjeni prilogi revije Economist posvečen pametnemu telefonu in medicinskim aplikacijam, ki se je približal medicinskemu »tricorderju«, napravici, ki je nastopala v kultni seriji Zvezdne steze in je ladijski zdravnik z njeno pomočjo diagnosticiral še tako redko bolezen. Knjige in revije so postale odveč. Še več: elektronski mediji so ponekod v celoti izpodrinili tiskane – papir je postal stvar preteklosti. Na Pediatrični kliniki so se odločili postati prva brezpapirna bolnišnica v Sloveniji, zato imajo vse več LCD-zaslonov, računalnikov in ipadov (papir so baje umaknili celo iz stranišč). Prvi vtis je dober: ko prideš na konziliarni pregled, ti pokažejo slike na ogromnih monitorjih, preko ipada na oddelku listaš po dokumentaciji, pregleduješ izvide, tudi diktafone imajo elektronske in programsko opremo za glasovno prepoznavanje – kar pomeni, da je večina administratork elektronskih (ne gredo na bolniško in delajo 24 ur na dan, 7 dni na teden, 365 dni na leto). Fascinantno. Edina organska stvar tam so bolniki. Strah me je edinole tega, da bi mi kakšen 50-palčni LCD-televizor (ki kot ogromni, nagačeni pterozavri visijo pod stropom) padel na glavo, pred odhodom na pediatrijo grem edinole preventivno na stranišče pri nas na infekcijski, ker imamo papir.
Pri nas imamo res veliko papirja. Izbrali smo namreč drugo smer in smo papirna (ne papirnata!) bolnišnica. Ker se nam bliža postopek akreditacije, smo skladno z zahtevami v klinični praksi spremenili nekaj stvari, ki so bile zakoreninjene kar nekaj desetletij, to pa pomeni še več papirja in prelitega črnila. Npr. vlečenje puščic za terapijo na temperaturnem listu. Zdaj bo treba za vsak dan napisati terapijo, s tiskanimi črkami, treba bo napisati učinkovino in vsak vnos potrditi s parafo (to je ekvivalent videle od tršice iz osnovne šole). Parafe inu podpise smo morali vsi zaposleni deponirati na posebnem listu, ki se nahaja v tajništvu. Za potrebe lekarne se mora vsak dan stiskati vso terapijo, kar za vso kliniko nanese 2100 listov papirja mesečno. Na izust moramo vedeti, kakšne so pritožbene poti v UKC (ki so natisnjene na papir), pod katero mizo ali podboj se bomo skrili v primeru potresa in po katerih stopnicah bomo dirjali v primeru požara ter kje se bomo oborožili z gasilnimi aparati, krampi Revija ISIS - Januar 2013
121