Zdr avniki v prostem času »najboljši«, torej najbolj človeški med njimi, pač pa tisti, ki so lahko vzdržali to norost.
Ženski del naše družine ob vhodu, pod napisom: »Delo osvobaja.« Moške in ženske so ločili ob prihodu v taborišče. Večino otrok so ubili takoj. Za otroke in ženske niso vodili tako natančnih evidenc kot za moške.
Empatijo raziskuje Simon Baron-Cohen, ki je tudi eden vodilnih raziskovalcev na področju avtizma, v svoji knjigi Ničelna stopnja empatije: Nova teorija o človeški krutosti – Zero Degrees of Empathy: A New Theory of Human Cruelty. V knjigi opisuje različne stopnje empatije. Ob tem se dotakne človeške krutosti in brezobzirnosti. V svoji knjigi razveljavi banalnost zla. Trditev, ki sta jo s poskusi utemeljeno zagovarjala Milgram in Zimbardo, da smo v določenih okoliščinah vsi sposobni mučenja in verjetno celo ubijanja, Simon Baron-Cohen razveljavi. Kar je odrešujoče, tudi zame na obisku v Aushwitzu, po drugi strani pa ostajam (zgroženo) previdna. Če je bil Hoess predan mož in oče, kaj je bilo v njem takega, da je lahko postal mučitelj? Ali morda psihopati, kot prototipi uvrščeni na lestvici nič-negativne empatije, nimajo zrcalnih nevronov, ne vemo. Prav tako ne vemo, ali je za razvoj krivo okolje ali geni – najverjetneje oboje. Kaj in koliko prispeva k temu, da se obnašamo empatično ali ne – še ne vemo. Izlet v Auschwitz gotovo odpre toliko vprašanj, da bi vsak od nas moral tja. Morda bi to moral biti zaključni izlet študentov medicine. Ne vem. Vem pa, da so čevlji nekoga drugega tam, v Auschwitzu. Kupi čevljev, ki jih nihče takrat ni hotel obuti. E-naslov: tina.bregant@siol.net
Južnoafriška republika ter skok v Swaziland Nadja Khalil
Kot ljubiteljico živalskega in rastlinskega sveta me pri izbiri destinacije vedno pritegne možnost občudovanja flore in favne v njunem naravnem okolju ter obliki. Tako je bil srednji ter južni del črne celine vedno med željami na vrhu seznama držav, ki jih bom obiskala naslednjič, a se je zaradi lažje izvedbe ter bolj ekonomične odločitve prednjo vedno vrinila kakšna druga destinacija. Tokrat pa je le prišla na vrsto. Ideja je padla v nekaj dneh, izbira Južnoafriške republike ( JAR) med vsemi afriškimi državami pa je temeljila na ugodni klimi v tem obdobju leta (potovala sva v aprilu) ter ugodnih cenah letalskih vozovnic. Dva tedna po nakupu vozovnic in adrenalinskem pridobivanju vize z Dunaja v zadnjih dneh sva se že znašla v Johannesburgu. Isti časovni pas ter blaga klima sta olajšala aklimatizacijo. Na letališču sva prevzela avto, v katerem sva po treh tednih pustila pošten odtis najinih zadnjic, saj sva naredila več kot 5000 kilometrov dolgo pot od glavnega mesta na severu do skrajno jugozahodnega mesta Cape Town. Johannesburg je ogromno in prenatrpano mesto, kjer stojita muzej Nelsona Mandele in rojstna hiša Desmonda Tutuja, zanimivo pa je tudi to, da v mestu leži edina cesta na svetu,
na kateri sta domovala dva (omenjena) dobitnika Nobelove nagrade za mir. Milijonsko mesto je znano po visoki stopnji
Nosorogi so znani po pogostih spopadih znotraj vrste. Na podoben način si je verjetno tudi nosorog na sliki pridelal zlomljen rog. Revija ISIS - Januar 2013
113