Zdr avniki v prostem času
Pesmi Tomaž Rott
Brezskrbno razprostrta dlan Brezskrbno razprostrta dlan prejema razvnete želje, ki jim moč ne ugaša, a vendar se bojazen v meni vpraša tesnobno, mar jim sila zdaj pojema. Jasniti se prične ob prvem mraku, en samcat dih v ljubezenskem koraku lebdi med nama kot magnet teles, ki naju vodi v skrajnosti nebes.
Ti bila si valobran Ti bila si valobran, varovala pred skušnjavo, varovala pred zmešnjavo, in hladila bolečino mirno s tvojo si milino. Vedno si sprejela nase stiske drugih, skrila vase, preložila si bremena drugih v svoja si ramena, vedno dobrega namena pomagati in iskati vse rešitve, ki med vrati morda so se prikazale. Vse zastonj, brez vsake hvale.
Je mrak prižgal luči
Je mrak prižgal luči v razpotju sreče. Stas tvoj zaznale so oči sanjave, izrisal tihih želj razcvet v širjave, pričakovanje zdramil koprneče. Edina ti, ki ljubil sem goreče ljubkost teh usten, modre oči igrave, izpel vsa čustva v misli ti dobrave, sprejel tvoj dar sem, ki sedaj skeleče.
Mrtva je sanja, tiho zdaj počiva, ob mrki vrbi nje ime se skriva: ljubezen – dal ti cvetje bom nekdanje lepote, ste zamrle ga ve sanje. Enkrat za vselej izgubil sem iskanje, želje so mrtve, v njih je senca siva, je temu kriva strast neukrotljiva, morda mi povedo le stare sanje.
Čeprav ni zime
Zasanjal sem
Čeprav ni zime, breze se belijo, čeprav ledu ni, morje srebrni, čeprav ni dneva, luna kar blešči, čeprav ne ljubiš, v meni vse gori.
Zasanjal sem: dlani razprte tvoje so siv vsakdan objele moje sreče, zbudile tiho upanje kaleče razvnele v strasti so vse misli moje.
Dragocenost Morda je dragocenost zate prazna, postane vredna, ko drugod se ceni, tedaj za tvoje želje se nič več ne zmeni.
Če veder si Če veder si, je jasno vse nebo in misli mlade skačejo kot srne in vsak trenutek v zlat se čas obrne, da bi objel ves radoživ (ne da bi pil) vse izmed nas. Ko mrak ti pada na priprte oči, je vsak svetljaj, ko sonce še blešči odveč in skrit v temi ugašaš želje. Sla je šla v pozabo, saj nisi več, nič več, res, za nobeno rabo.
Bila si sonce
Bila si sonce, ko je mrak zorel, in upanje, ko je obup prevzel s tesnobe sponami sleherni dan, ko menil sem, da je izginil dan. Bila si tihi angel varuh moj, vedno ob meni – ostani še nocoj.
Vrni se kmalu
Vrni se kmalu, polna življenja, s smehom v očeh in hrepenenja naša izpolni. Daj nam roko, da ne izgubimo se v dnevu vsakdanjem. Skrb nam preženi v trenutku sedanjem, spet zaiskri naj v veselju oko.
Edino v tebi želja se razpoje. Vsebina dnevu dana je, ki teče, in v meni je, kot da srce goreče miniti mora, ko se ta izpoje.
Ko prebudim se, sanja se razsuje, kruta resničnost upanje mi izruje, kot koreniko, ki je že vzbrstela.
Izgubljam se, vsa pot mi je zbledela. Tišina. Mrak. Besede so mi tuje. Razvpil bom, da me sanja je bolela.
Živimo anonimno Živimo anonimno, tiho, nemo. Umiramo kot sneg, ki izgineva Za nami vidne ni sledi, odmeva, pogreznjeni v neskončno hladno temo. Čemu živeti, potešitev prazna. Iskanje neumorno dozoreva le v trpek sadež bledega odseva. Bilanca bitk življenja je porazna.
Roke so solze vbogajme prejele, ne tuje, lastne, ki na dan privrele so v neizmernem blišču brez topline, v ponarejenem videzu vrline. Pozabil sem živeti, senca tava, postala mrtvohladna je narava.
Prijateljstvo želiš Prijateljstvo želiš, a meni dala ostrino srcu: želja pokončana, misel ledenomrzla zasejana. Oziraš se drugam, da mirno spala
na drugih tratah boš, ki so razprte in zasejane zate. Moje strte mlade ljubezni nočeš več sprejeti. A vendar mi brez tebe ni živeti.
brez tvojega glasu vsakdan – tišina prebuja mi nemir, ga bolečina oplaja venomer. Bi vendar prosil,
v prgišče moje mi nasuj darove. in toplo sonce bo v ljubezni nosil Tomaž na tvojih domovanj bregove.
Revija ISIS - Januar 2013
103