Medicina rezultatov mednarodnih primerov dobrih praks je pokazalo, da so se skoraj pri polovici proaktivnih podjetij povečali pozitivni učinki na dobro počutje zaposlenih, predvsem zadovoljstvo, zaupanje, lojalnost in motivacija zaposlenih. Delovne organizacije poročajo tudi o zmanjšanju bolniške odsotnosti ter o izboljšanju poslovne in delovne klime, o ozaveščenosti zaposlenih glede duševnega zdravja, stresa, izgorelosti, kakor tudi o zmanjšanju stopnje fluktuacije. Pri tem je nujna podpora vodstva, participacija in predlaganje idej zaposlenih ter sistematičen pristop na podlagi ciklusa projektnega menedžmenta. Opravljena je bila tudi zanimiva multidisciplinarna raziskava o dobrem počutju zaposlenih in menedžerjev v elektro- in kovinski industriji. Od aprila do maja 2011 smo v tem sektorju med zaposlenimi in posebej menedžerji izpeljali raziskavo o tem, kako se odzivajo na spremembe in stres ter kako se trudijo za doseganje dobrega počutja na delovnem mestu in izven njega. Ugotovitve te raziskave o stresorjih, stresu in njegovih posledicah v 302 podjetjih oz. članih sindikata SKEI kažejo, da 45 odstotkov vodstvenih delavcev ocenjuje, da se ne ukvarjajo dovolj s preprečevanjem stresa na delovnem mestu. Delovne organizacije so torej relativno seznanjene s problemom stresa, poznajo njegove pokazatelje, a jih skoraj polovica meni, da ne naredijo dovolj za to, vendar o tem razmišljajo. Trije najpogostejši ugotovljeni dejavniki stresa oziroma stresorji so bili delovni čas, organizacijska kultura in mobing oz. nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu. Raziskovalci so tudi ugotovili, da se v podjetjih izvajajo predvsem tradicionalne aktivnosti na področju premagovanja stresa, manj pa poznajo in uporabljajo sodobnejše pristope.
Predstavljena je bila brošura »Kompas dobrega počutja«, ki je nastala kot plod čezmejnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo v okviru projekta »Chance4Change«. Namen knjižice je informirati prebivalce mest o dobrem počutju, preobremenjenosti, stresu in njegovih posledicah ipd. Brošura »Kompas dobrega počutja« je namenjena predvsem prebivalcem mest Gradec, Maribor in Murska
Sobota. Vendar je v brošuri predstavljenih 106 ponudnikov in ponudnic iz celotne Slovenije in Avstrije. Izbrani so bili na osnovi kriterijev kakovosti, ki so jih v predhodnem postopku izoblikovali strokovnjaki na obeh straneh meja. Gre za seznam ponudnikov, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem dobrega počutja (npr. psihično zdravje – svetovanje, podpora, pomoč; zagotavljanje počitka in sprostitve, šport in gibanje, sproščanje z ustvarjalnimi dejavnostmi, prehrana, izobraževanje na tem področju). Vse ponudnice in ponudniki, ki so navedeni v knjižici, so hkrati vključeni v sistem nadzora kakovosti, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta. Širša zainteresirana javnost bo tako lažje izbirala med obstoječo ponudbo. Za zaključek lahko zapišemo, da smo na konferenci uspeli skupaj pregledati marsikatera že uveljavljena in novejša spoznanja, raziskovalne dosežke in druge novosti na področju premagovanja stresa na individualni in na organizacijski ravni ter pri ustvarjanju kakovosti življenja in dobrega počutja v urbanih oz. lokalnih okoljih. S tem srečanjem smo tudi pokazali, da se tudi v Sloveniji na nekaterih področjih vlaganj v zdravje in dobro počutje v urbanem in delovnem okolju skrb za zdravje že »osvobaja« iz okvira tradicionalnih meja medicine in zdravstvenega varstva ter razvija v smislu koncepta »zdravja v vse politike«. Tu nas čaka še ogromno skupnega dela. Tu se dotikamo občutljivih področij kompetenc, moči in nadzora nad zdravjem. Zato (še) ni bilo pričakovati, da bi samo na enem takšnem srečanju lahko našli skupno vizijo, ki jo strokovnjaki javnega zdravja sicer razvijamo v okviru konceptov multidisciplinarnega in medsektorskega sodelovanja, »politike zdravja« ter »zdravja v vse politike« na področju skupnega varovanja zdravja. Na koncu velja omeniti tudi zaključno razpravo, ki jo lahko strnemo v kritično ugotovitev, »da so preprečevanje stresa ter skrb za dobro zdravje in počutje nedvomno že sami po sebi pomembni družbeni cilji in ne bi smeli biti namenjeni izključno večji produktivnosti in gospodarski rasti.« E-naslov: Dusan.Nolimal@ivz-rs.si
19. poletna nefrološka šola v Budimpešti Maša Knehtl
Jutro zadnjega avgustovskega tedna v Budimpešti je že dišalo po jeseni, ko smo pešačili proti Univerzi Semmelweis, kjer se je na Oddelku za transplantacijo in kirurgijo začela 19. nefrološka šola pod okriljem ISN (International Society of Nephrology), ERA – EDTA (European Renal Association – European Dialysis and Transplant Association) in ISP (International society of pathophysiology). Pogled na nekoliko starinsko polkrožno zeleno predavalnico z zastavami različnih držav na predavateljskem odru me je nekoliko spominjal na zasedanje Združenih narodov. Do sedaj so namreč v tej nefrološki šoli sodelovali udeleženci iz 15 različnih držav in s petih kontinentov.
Letošnji udeleženci smo prispeli iz Slovenije, Madžarske, Srbije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Cipra, Češke, Avstrije, Kanade, Nemčije, Belgije, Romunije, Velike Britanije, Poljske, Švedske, Estonije, Rusije, Združenih držav Amerike, Indonezije, Združenih arabskih emiratov.
Prof. Laszlo Rosivalli, predstojnik Oddelka za patofiziologijo, telo in duša nefrološke šole, nas je pozdravil z uvodnim nagovorom. Šolo, ki je bila v osnovi namenjena izobraževanju nefrologov iz bivših socialističnih držav, je ustanovila leta 1993 madžarska nefrološka fundacija. Financira se s samoprispevki in je povezana s številnimi univerzami po svetu, kjer se izobražuje in deluje kar Revija ISIS - December 2012
81