Zanimivo V okviru konference je potekalo tudi srečanje sekcije Public Health Information Special Interest Group, kjer sem predstavila poročilo Anamarije Rožić, dr. med. (CMK), in mag. Nade Tržan Herman, mag. farm., o rezultatih poskusnega projekta »Splošne knjižnice za zdravje občanov«. Prisotni so bili navdušeni nad inovativnim pristopom zagotavljanja kakovostnih zdravstvenih informacij občanom. Predstojnici CMK Anamariji Rožić, dr. med., se iskreno zahvaljujem, da mi je omogočila izkušnjo, kjer sem pridobila širši
pogled na dogajanje in trende v evropskih medicinskih knjižnicah, ter da sem imela možnost spoznati veliko zanimivih ljudi, ki s svojim elanom, zavzetostjo in idejami sooblikujejo prihodnost medicinskih knjižnic. Zavedam se, da me čaka še precej dela na področju dodatnega usposabljanja, vendar pa se novega znanja neizmerno veselim. Ko sem odhajala proti Ljubljani, sem od belgijske kolegice dobila še nekakšno popotnico k novemu znanju: »Just don‘t stop asking questions«. E-naslov: vesna.cafuta@mf.uni-lj.si
Z dežja pod kap: v zdravem ali v zdravo Albert Juteršek
Na televizijskem kvizu, kjer je šlo za denar, je bilo postavljeno vprašanje sopomenke kap z odgovorom: nadstrešek. Po zapisu v SSKJ je kap najprej konec nadstreška, pa tudi nadstrešek. Takšna razlaga pa se tepe z vse manj uporabljenim pregovorom: Z dežja pod kap. Zanimivo je, da smo Slovenci očitno pozabili, da večinoma slamnate strehe naših kmečkih domov niso imele strešnih žlebov. Iz kapa izhaja tudi poimenovanje »kapnica« – majhna, običajno deformirana smreka, ki hira pod kapljami z visokih dreves, ki ji motijo normalni razvoj. Kapnica največkrat ni primerna niti za božično drevesce.
Ob zidu domače hiše je oče zasadil trto – »Catania,« je odgovoril, ko sem ga vprašal, kakšne sorte je. Zaradi trte ni naredil žlebov, da jo je zalival kap deževnice. Na severni strani, kjer ni bilo trte, se je pod kapom vzdolž hiše belila proga izpranega peska. V drugem letu življenja sem izpraskal in pojedel kak meter robu ometa, kjer je bil temelj širši od zida hiše. Potem mi je oče prepovedal jesti omet in mi predlagal, naj jem droben bel pesek pod kapom. Ta pesek sem poskusil žvečiti že popreje, pa je bil neokusen, sploh ne tako dober kakor omet.
S pojmom, kaj pomeni kap, sem se srečal še, ko sem iskal zazidljivo zemljišče za postavitev svojega družinskega doma. Kmet, ki je hotel prodati zemljo, je kot mejo označil globok ilovnat kolovoz na dveh stranicah trikotnega zemljišča, tretja stranica pa je bil kar kap strehe sosedovega hleva; seveda ne rob strehe, pač pa črta, ki so jo izdolble kaplje v travi. Podobne omejitve lastništva zemlje okrog hiše s kapom je bila deležna tudi moja stara mati, potem ko se je z obema mladoletnima hčerkama 18. oktobra 1918 vrnila iz Oberhausna na Kranjsko. Zemljišče ji je (mogoče kot doto) prepustil njen brat. Njen sin je bil v vojaški bolnišnici na Dunaju, ranjen pri Doberdobu. Zemljišče je bilo manj vredno, ker je tam tekla bližnjica – steza krošnjarjev. Ti so še potem, ko je bila hiša postavljena in naseljena, hodili pri veliki strani s steze v vežo, nato skozi kuhinjo na mali strani ven, naprej po stezi. Pri tem so se kar težko stlačili s svojo krošnjo skozi vrata – elektrike z lučmi na stropu pa takrat še ni bilo.
Bolj nazoren je postal pojem kap ob dežju. Tako z dežja kot izpod strehe v dež je bilo treba priti hitro: pri nalivu je padal s kapa slap vode, ki ga je bilo mogoče neprijetno občutiti tudi, če je bil človek ob prihodu z dežja do kože premočen. Tako se pod kapom ni nihče ustavljal, ampak se je čim hitreje rešil z dežja pod nadstrešek, če ga je bilo le zadosti. Torej nadstrešek ni kap. In priti z dežja pod kap pomeni: priti z dežja v slap vode. Seveda se s civilizacijo pravi pomen stvari izgublja, če že ne izkrivlja. Ob mestnih visokih hišah je kap predel, kjer na človeka pozimi lahko pade ledena sveča, ne označuje pa meje zemljišča.
V patologiji je vse bolj pomemben zapis s sporočilom kliničnim zdravnikom in tudi bolnikom. Ob nepravilnem zapisu lahko patolog pride z dežja pod kap.
Pred leti so bili Plečnikovi dnevi posvečeni medicinskemu izrazju. Prišlo je tudi do glasovanja: ali naj se uporablja izraz »izrezano v zdravem« ali »izrezano v zdravo«.
Razlika naj bi bila zares malenkostna. Pomen izrazov pa je močno različen. Patolog z »v zdravem« namreč trdi, da rob izreza poteka v zdravem tkivu, kar lahko potrdi tudi ob ponovnem pregledu iste histološke rezine in kar lahko vidi vsakdo, ki ima zraven razlago in primerjavo z bolnim tkivom. Izraz »v zdravem« torej predstavlja preverljivo dejstvo, ki je pomembno za patologa, klinika in bolnika.
Drugačno pa je lahko razumevanje izraza »v zdravo«: z njim patolog trdi, da je drug zdravnik izrezal proces v celoti, in s tem prevzame odgovornost za delo drugega ter za stvari, ki jih ne more nadzorovati. Bolezen je lahko razširjena čez meje histološkega preparata, v okolico, poteka s preskoki, nevidno očem kirurga in seveda tudi patologa.
Patolog pa z izrazom »izrezano v zdravo« lahko pride z dežja pod kap.
Revija ISIS - December 2012
59