Obletnica tujini. Dobil je diplomo športnega zdravnika, Sekcija za perinatalno medicino Hrvaške mu je podelila diplomo za dolgoletno delo na področju perinatalne medicine, Združenje ginekologov in porodničarjev Slovenije mu je podelilo priznanje za zasluge za razvoj na področju perinatologije, Evropsko združenje za hipnozo v psihoterapiji in psihosomatiki mu je podelilo zlato plaketo za napredek hipnoze v Evropi, Združenje za perinatalno medicino Slovenije mu je podelilo priznanje za življenjsko delo v porodništvu. Njegovo vsestransko zagnanost za boljše življenje in zdravje slovenskih žensk je prepoznala tudi širša družba. Leta 2009 je prejel Hipokratovo priznanje, leta 2010 pa ga je predsednik Republike Slovenije odlikoval z redom za zasluge Republike Slovenije za raziskovalno, klinično in pedagoško delo na področju perinatologije in psihologije.
Jubilant je bil od leta 1986 pobudnik in nosilec projekta »Prezgodnji porod in prezgodaj rojeni otrok«, ki je v slovenski prostor vpeljal enotno zajemanje in obdelavo podatkov o nosečnicah in novorojenčkih in zasnoval enotno informacijsko bazo podatkov Perinatalni informacijski sistem Slovenije (PERIS). PERIS je bil revolucionaren prispevek v svetovnem merilu, ki je omogočil populacijske raziskave in uvajanje kontrole kakovosti v perinatologiji. Prav zaradi obdelave podatkov, izhajajočih iz PERISA, je možno v Sloveniji spremljati kazalce kakovosti v perinatologiji in uvajati izboljšave v skrbi za nosečnice in novorojenčke. Raziskovanju se je posvečal tudi na področju psihosomatike v porodništvu in na področju delovanja maternice v nosečnosti in med porodom. Sodeloval je tudi v odmevnem evropskem projektu o vplivu dela na izid nosečnosti (EUROPOP) in pri projektu kvalitativnega razvoja perinatalne nege (OBSQIUD) Svetovne zdravstvene organizacije. Plod njegovega raziskovanja je avtorstvo ali soavtorstvo več kot 350
znanstvenih in strokovnih člankov in nastanek knjige »Nosečnost in vodenje poroda«.
Zaradi širokega znanja in sposobnosti kritične presoje so ga povabili k sodelovanju v mnogih strokovnih združenjih in organizacijah. Bil je član izvršnega odbora Združenja za perinatalno medicino Slovenije, član Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo, podpredsednik strokovnega kolegija Ginekološke klinike v Ljubljani, koordinator raziskovalnega polja »Reprodukcija človeka«, predsednik Komisije za raziskovalno delo UKCL in predsednik Komisije za mlade raziskovalce s področja medicine. Kljub upokojitvi Marjan Pajntar zaradi izjemne življenjske ustvarjalne energije nadaljuje z delom na področju kakovosti v zdravstvu in področju psihoterapije. Pri Zdravniški zbornici Slovenije od leta 1999 vodi projekt »Kakovost v zdravstvu Slovenije« in na svoj neposreden in nepristranski način ozavešča zdravnike o nujnosti samonadzora in samokritike ter skuša doseči čim boljšo oskrbo slovenskih bolnikov.
Kljub polnemu strokovnemu življenju naš jubilant ne pozablja na radosti vsakdanjega življenja, ki ga polnijo z vedrino. Je ljubitelj živali, še posebej konj, in izvrsten jahač. Umetnost in lepota s čopičem in platnom ga notranje bogatita. Vedno obdan s prijatelji in družino neguje medosebne odnose in skrbi za sproščeno druženje in smeh. Jubilant je velik človek, ker je strokovnjak, ki ga žene večni raziskovalni nemir in želja po vsestranskem znanju ter napredku, hkrati pa čuteč, skromen in preprost. Široko znanje nesebično deli s komerkoli, ki ga potrebuje. Zato ga njegovi učenci, varovanci in sodelavci cenimo in ga imamo radi. In prav zato so ga cenile in ga imele rade njegove bolnice. Življenje je prelepo in prekratko, da ne bi izkoristili prav vsakega dneva. In takšno polno življenje živi naš jubilant.
Ciril Pleško, dr. dent. med. – osemdesetletnik Diana Terlević Dabić, Stanka Ritonja
Če je kdo znal združiti loške zobozdravstvene delavce, je to zagotovo Ciril Pleško. Starejši kolegi se spominjajo njegovih obletnic in upokojitve z nasmehom in nostalgijo. Pa nas je presenetil tudi ob svoji osemdesetletnici. Praznovali smo skupaj z njegovo družino in prijatelji. In spet je bilo nepozabno.
Rojen je bil leta 1932 kot sedmi od enajstih otrok v Škofji Loki. Osnovne šole se spominja tudi po priimku Pleschko, kakor se je v njegova spričevala moral podpisovati oče. Med drugo svetovno vojno je bil v tako imenovani Ljudski šoli učni jezik nemški. Po končani nižji gimnaziji se je na prigovarjanje najstarejše sestre, češ da je zelo ročno spreten, vpisal na Revija ISIS - December 2012
49