Zdr avstvo 19. Robida A. Pot do odlične zdravstvene prakse. Ljubljana: GV Planet; 2009a. 20. Robida A. Pojem napake v zdravstvu. V: Etika v belem – 7. Posvet – Napaka v zdravstvu in njena obravnava, 2009 Okt 23–24; Bled: Agencija za management; 2009b. 21. Robida A. Varnost pacientov, napake, sindrom ranljivega sistema in pravična kultura. V: Berkopec M (ed).Vrednote v zdravstveni negi – 2. Dnevi Marije Tomšič; 2010 jan 21–2; Novo mesto: Splošna bolnišnica Novo mesto; 2010a. 22. Robida A. Varnostni zaplet pri pacientu – nova znanost, stara praksa. V: Reberšek Gorišek J, Kraljič S, eds. Odgovornost v zdravstvu – 19. posvetovanje – Medicina in pravo; 2010 Mar 26–27; Maribor: Univerzitetni klinični center; 2010b. 23. Robida A. Kako priti do večje varnosti pacientov. V: Kramar Z, Kraigher A, eds. 3. strokovni seminar – Učimo se varnosti od najboljših – prikaz dobrih praks, 2010 Apr 22–23; Gozd Martuljek. Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice; 2010c. 24. Robida A. Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov: Sistematična analiza globljih vzrokov napak. Bled: Prosunt. V tisku 2013. 25. Schwappach DL, Boluarte TA. The emotional impact of medical error involvement on physicians: a call for leadership and organizational accountability. Swiss Med Wkly 2009; 139: 9–15. 26. Scott SD, Hirschinger LE, Cox KR, et al. The natural history of recovery for the health care provider ‘second victim’ after adverse patient events. Qual Saf Health Care 2009; 18: 325–30. 27. Selinšek L. Temeljno o razlogih za izključitev kaznivega dejanja, 2009. Dostopno na: www.pf.uni-mb.si/datoteke/liljana_selinsek/ (Dostop 23. 8. 2012)
28. Shanafelt TD, Balch CM, Dyrbye L, et al. Special report: suicidal ideation among American surgeons. Arch Surg 2011; 146: 54–62. 29. The Danish Act on Patient Safety, Act No. 429 of 10/06/2003. 30. Vincent C, Taylor-Adams S, Chapman EJ, Hewet D, Prioor S in Strange P. How to investigate and analysis clinical incidents: Clinical risk unit and association of litigation and risk management protocol. BMJ. 2000; 320: 777–81. 31. Vries EN, Ramrattan MA, Smorenburg SM, Gouma DJ, Boermeester MA. The Incidence and nature of nn-hospital adverse events: A systematic review. Qual Saf Health Care 2008; 17: 216–23. 32. Waterman AD, Garbutt J, Hazel E, et al. The emotional impact of medical errors on practicing physicians in the United States and Canada. Jt Comm J Qual Patient Saf 2007; 33: 46776. 33. Wu AW, Folkman S, McPhee SJ, et al. Do house officers learn from their mistakes? JAMA 1991; 265: 2089–94. 34. Živčec-Kalan G, Mežnar B. Odgovornost zdravnika z vidika Zdravniške zbornice. V: Reberšek Gorišek J, Kraljič S, eds. Odgovornost v zdravstvu – 19. posvetovanje – Medicina in pravo; 2010 Mar 26–27; Maribor: Univerzitetni klinični center; 2010.
E-naslov: andrej.robida@prosunt.si www.prosunt.si
Poročilo o sistematskih zobozdravstvenih pregledih 2011/2012 Dispanzerska zobozdravstvena služba za otroke in mladino zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Monika Bračko, Gorazd Sajko
Karies ali zobna gniloba je bolezen, ki jo povzročajo mikroorganizmi in je povezana s prehrano, značilnostmi gostitelja in predvsem s pravilno ustno higieno. Je bolezen, ki se začne tiho, pri otrocih hitro napreduje in za seboj pušča ireverzibilne poškodbe zobnih tkiv. Bolezni zob so pri nas tako množične, da jih z zdravljenjem ne moremo obvladati, razmeroma hitro pa jih zajezimo z dobro pripravljenim in dosledno izvajanim preventivnim programom (Homan in sod., 1986).
Ker se tega še danes dobro zavedamo, v okviru preventivnega programa, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju, preprečevanju in zdravljenju bolezni ustne votline pri otrocih in mladini, skupaj z vodstvi vrtcev, osnovnih in srednjih šol organiziramo zobozdravstvene sistematske preglede. S pridobljenimi podatki lahko sledimo stanju ustne higiene pri otrocih in mladostnikih ter
s tem usmerjamo delo preventivnega kabineta na šolah in pri individualnih obravnavah. Pridobimo si epidemiološke podatke o obolevnosti za kariesom pri otrocih in mladini, KEP (karies, ekstrakcija, plomba) in KEP-indeks otrok v določeni starosti. Pregledi so nam tudi orientacija o uspešnosti dela vsake posamezne šolske ambulante, saj dobimo podatek o saniranosti kariesa v populaciji, za katero ambulanta skrbi (p-indeks).
Določa se tudi prisotnost ortodontskih nepravilnosti pri pacientih, saj smo mladinski zobozdravniki zadolženi za napotitev otrok na specialistično ortodontsko zdravljenje. Na sistematskih pregledih srednješolcev beležimo tudi prisotnost obolenja obzobnih tkiv, ki se zaradi več dejavnikov tveganja pojavlja že pri tej starostni skupini.
Revija ISIS - December 2012
23