Iz evrope drugih meščanov. Organizatorji so hvaležni številnim medijem (časopisom, TV-hišam in radijskim postajam) za popularizacijo dogodka, ki naj bi se v prihodnosti razširil na širšo regijo.
Poročila o kongresih 4. Mednarodni regionalni kongres o implantatih (Competence in Implant Esthetics) Zagreb, 21. in 22. septembra 2012
P. Kobler poroča, da je kongres potekal v organizaciji HKDM in Sanitaria dental, d. o. o., ki zastopa podjetje Straumann, enega največjih in najuspešnejših proizvajalcev dentalnih implantatov. Predavali so domači (A. Perković, M. Jakovac, I. Anić, I. Ristić in Z. Kovač) ter tuji predavatelji (iz Švice S. Hermann, vodja Inštituta dentalnih znanosti (DSI) v Zürichu in Inštituta Zuerich Periodontics, ter J. Kunkela iz Češke). Obravnavane teme so se nanašale na:
• uporabo laserja v dentalni medicini, • regenerativno parodontalno terapijo, • odločitev med endodontskim zdravljenjem zoba ali vstavitvijo implantata, • dileme v implatološko-protetični rehabilitaciji.
HKDM je v program vključila tudi predavanje V. Sriča, profesorja EF v Zagrebu: Zdravstvo in stomatologija v viziji > Hrvaška 2020 (hotel Esplanade, kjer je potekal kongres, je pogosto shajališče udeležencev različnih stomatoloških srečanj, pogosto tudi iz Slovenije. Tudi na tem kongresu, katerega sem se udeležil na povabilo prof. Z. Kaića, HKDM, jih je bilo nekaj).
Mednarodni kongres za etiko in zakonodajo v dentalni medicini – International Dental Ethics and Law Society H. Brkić poroča, da je bilo na kongresu v Leuvnu, Belgija, od 22. do 24. avgusta 2012 preko 100 udeležencev iz 25 držav. Združenje obravnava na področju dentalne medicine etiko, deontologijo, zakonodajo in sodno medicino. Osnovne teme letošnjega kongresa so bile dentalni turizem, kontrola kakovosti, zdravljenje izven meja države in sodnomedicinski vidiki dentalne medicine. (Kongresa so se s Hrvaške udeležili H. Brkić in I. Čuković-Bagić s Stomatološke fakultete v Zagrebu in Z. Kaić iz HKDM, nihče pa iz Slovenije, ker menda sploh nismo včlanjeni.) Prevedel in priredil Vito Vrbič
Evropske zdravniške zbornice so sestankovale v Zagrebu Hrvaška zdravniška zbornica je septembra gostila sestanek evropskih zdravniških zbornic iz srednje Evrope in balkanskih držav, ki so predstavile svoje probleme in videnja v prihodnosti. Na splošno je moč ugotoviti, da se večina zbornic, ki so bile ustanovljene po padcu političnih režimov pred dvajsetimi leti, bori z organizacijskimi problemi, s pomanjkanjem denarja, s pritiski politike in s stalnimi, ne vedno posrečenimi reformami.
Na drugi strani pa države z dolgotrajno tradicijo čutijo pomanjkanje zdravnikov ali pa se ubadajo z viški v bolniških blagajnah in razmišljajo, ali ne bi bilo koristno zmanjšati prispevkov (Nemčija).
Pomanjkanje zdravnikov in migracija: Avstrija potrebuje med 3.000 in 7.200 zdravnikov. Leta 2030 bi se to število utegnilo povečati na 30.000, če medicinske fakultete ne bodo povečale vpisa.
Romunija, ki ima s članstvom v EU lahek dostop na evropski trg, je največji izvoznik zdravnikov, v zadnjih dveh letih jih je emigriralo neverjetnih 4.000. To ne samo slabi državne finance, saj je denar za izobraževanje, tudi če morda ni dobro, vržen proč. Po drugi strani pa se povečuje število zdravnikov, ki se bodo upokojili. Predstavnica Srbije je povedala, da je od skupnega števila zdravnikov (31.498) največja skupina (9.046) starih od 50 do 60 let, skupina pod 30. letom pa šteje vsega 880 zdravnikov. Kot glavni vzrok navaja povprečno plačo, ki naj bi znašala okrog 500 evrov. Nekateri reformni ukrepi, kot so bili predstavljeni, so težko razumljivi, radikalni in govorijo o hudem pomanjkanju povezave med ministrstvi in zbornico. Češki predstavnik je na primer govoril o normativih za majhne bolnišnice z eno operacijsko dvorano, kjer naj bi en zdravnik
Revija ISIS - December 2012
15