Zdr avniki v prostem času živali (med drugimi lobanja jamskega medveda), 130 kamnitih konic puščic in številni drugi predmeti.
Sledila je predstavitev Fidovega gaja. Na pragu Logarske doline se v slikovitem naravnem okolju skriva tematski park Fidov gaj – Dediščina ljudske modrosti. Fidov gaj predstavlja izjemno zapuščino solčavskega zdravilca Vida Strgarja – Fida (15. junija 1836, Solčava – 1922). V Solčavi še pomnijo zdravilca in po njihovem mnenju moža nerazumljivih sposobnosti, Vida Strgarja, ki so ga domačini imenovali Fida. Okoli tega izredno učenega človeka, obvladal je nemščino in latinščino, še danes krožijo razburljive zgodbe. Njegova učenost kljub temu, da se točno ve, kaj in kdaj se je šolal, kaže na morebitno šolanje v semenišču ali vsaj gimnaziji. Napisal je izjemno zanimivo in strokovno knjigo Zdravje bolnikov. Vendar se pri 27 letih, po vrnitvi v domači kraj, ni imel kam vseliti, ker je bil nezakonski otrok, zato je poiskal zatočišče v zijalki, skriti v skalovju nad sedanjim gostiščem in muzejem Firšt, kjer je preživel devet let. Po njem se ta jama imenuje Fidova zijalka. Za Fida se govori, da je točno napovedal
svojo smrt. No, to so samo... Osrednja zanimivost Fidovega gaja so: stara oferija, Fidova zijalka, vrt zdravilnih rastlin, travniški sadovnjak ter sprehajalno-učna pot. Predstavljena snov nam je bila všeč. Ostalo nam je še nekaj časa za ogled številnih posterjev in dokumentov, ki so podkrepili skrbno izbrane prispevke.
Po predstavitvi Potočke zijalke, ogledu razstavnega prostora in gostilne je bil že čas, da se napotimo proti domu. Zaradi zelo vijugaste ceste, ki nas je pripeljala v Logarsko dolino, smo spremenili smer odhoda proti Jesenicam. Namesto da bi šli proti Gornjemu Gradu, smo se napotili ob Savinji proti Nazarjam, Mozirju (Arboretum Savinjski gaj), Trojanam in nazaj proti piceriji Botana, ki je bila že naš tradicionalni cilj. V veselem razpoloženju smo, srečno, končali tudi letošnji obisk v spomin na naše tragično preminule kolega na Okrešlju. Preden končam letošnji prispevek, bi izrabil priložnost in izrazil dolžno hvaležnost članu GRS in organizatorju Samu Cuznarju za potrpljenje pri vodenju in pri organizaciji letošnjega pohoda.
Generacija medicincev, ki smo se na fakulteto vpisali leta 1962, je proslavila 50-letnico vpisa Dušan Sket
Zbor je bil v soboto, 6. oktobra, ob 9. uri v ljubljanskem Tivoliju. Od tod smo z avtobusom krenili na Kras. Prva postaja je bila v Tomaju, kjer so nas pričakali kolegi z Obale na čelu z organizatorjem srečanja primarijem Pišotom, z njimi pa so bili tudi tisti, ki so se pripeljali s svojimi vozili. Bilo nas je 50. Pravšno število za 50-letnico vpisa na Medicinsko fakulteto. V Tomaju smo si ogledali hišo družine pesnika Srečka Kosovela. Nadaljevali smo v Dutovlje, kjer smo pri Lisjaku obiskali vinsko klet, dobili prigrizek in opravili pokušino šampionskih vin, ki je dvignila sicer že tako dobro razpoloženje na še višjo raven. Nadaljevali smo v Koper, kjer nas je simpatična vodička popeljala po ulicah starega mestnega jedra, v stolnico in pretorsko palačo. Kosilo smo dobili v gostilni »Al Mulino« pri Ankaranu. Ob eni sami veliki skupni mizi in na svežem zraku smo ob dobri hrani in domači kapljici posedeli do mraka. Veliko smo si imeli povedati. Seveda smo imeli tudi govornico in govornika. Prva je obudila spomine od naših prvih korakov na Medicinski fakulteti pa do zaključka študija in do naše poklicne življenjske poti. Ker pa pri takšnih srečanjih ne gre brez šale, je drugi govornik poskrbel za bolj zabaven nagovor. Seveda smo se spomnili tudi kolegice in kolegov, ki so nas že zapustili, bilo jih je 20. Pri obujanju spominov smo vzdržali do mraka, ko je napočil trenutek slovesa. Primorci so ostali na svojem, drugi pa smo se z avtobusom vrnili v Ljubljano. E-naslov: dusan.sket@mf.uni-lj.si
Pred koprsko stolnico.
Pogovor med kolegi. Revija ISIS - December 2012
117