Zdr avniki v prostem času ki je pisala nemško. Almino in Theino privarčevano imetje je bilo nedosegljivo v bankah v tujini. Preselili sta se v majhno hišo na hrib Pečovnik nad Celjem, kjer sta se preživljali s skromno Theino pokojnino in večkrat trpeli pomanjkanje. Alma Karlin je umrla 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju, pokopana pa je na Svetini. Sledil je še voden ogled arheološkega razstavišča v kleti Knežjega dvorca, imenovan Celea –mesto pod mestom, ki je največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ« doslej. Po mnenju večine iz naše skupine je bil ta ogled kot jagoda na torti. Ostanki rimskega mesta, ki so prikazani na zelo izviren način, s steklenimi prehodi, mostiči, vmesnimi potmi, diskretno osvetlitvijo, so nedvomno osrednja zanimivost. Pokrajinskega muzeja. Naše zanimanje so predvsem vzbudili zidovi zelo razkošne in prostorne rimske hiše (villa urbana), z ostanki predelnih sten in različnih hodnih nivojev, ki pričajo o večstoletni uporabi. Na enem od zidov so vidne rimske freske s konca 1. stoletja. Na ogled so tudi obdelani rimski kamni (marmorne spolije), lep in eleganten marmorni kip neznane, verjetno pomembne ženske v nadnaravni velikosti s konca 1. ali iz 2. stoletja. Sprehodili smo se po tlakovani rimski cesti, široki šest metrov, skupaj z obcestnim jarkom in pločnikoma je cesta široka kar 14 metrov. Cestna površina je bila del glavne ceste, ki je peljala iz zahodnega v vzhodni del mesta. Ogledali smo si še marmorno arhitekturno dekoracijo glavnega trga (foruma) in osrednjega mestnega svetišča (capitolium) ter srednjeveško
obzidje z jarkom in vodnjakom. Vznemirljiv sprehod v daljno preteklost, skozi kamnite labirinte in po starodavni rimski cesti nam je dejansko pričaral vso lepoto antične Celeje.
Že nekoliko utrujeni, a bogatejši za marsikatero novo spoznanje o knežjem mestu Celju in bogastvu njegovega Pokrajinskega muzeja, smo se odpeljali v gostišče Hochkraut, nekaj kilometrov iz Celja v smeri proti Laškem. Tam so nas pričakali z dobrim domačim kosilom. Predsednika obeh sekcij sta si izmenjala nekaj prijaznih pozdravnih besed in priložnostnih daril. Sledilo je sproščeno medsebojno druženje. Hrvaški kolegi so bili zelo zadovoljni s celotno organizacijo in navdušeni nad prikazanim v knežjem mestu Celju. Spet smo preživeli prijetno in uspešno tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov, za kar je ponovno najbolj zaslužna neutrudna organizatorka teh srečanj, predsednica Sekcije upokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj. Tokrat ji je priskočila na pomoč in ji izdatno pomagala tudi celjska kolegica Marta Škapin, dr. stom., ki je res lepo in zavzeto predstavila svoje zanimivo mesto. Vseh udeležencev srečanja je bilo kar 95, kar je tudi v primerjavi s prejšnjimi srečanji impresivna številka, ki dokazuje priljubljenost teh naših druženj, a tudi zahtevnost organizacije. Veselimo se že naslednjega tradicionalnega srečanja, to bo 50. jubilejno srečanje hrvaških in slovenskih upokojenih zdravnikov v Zagrebu, o čemer bomo prav tako z veseljem poročali. E-naslov: mojca.golja@siol.net
Nastopa orkestra »Camerata medica« v poletju 2012 Pavle Košorok, Marina Klemenčič, Vildana Repše Zdravniški orkester Camerata medica, ki je v lanskem letu praznoval 20-letnico obstoja, je tudi za zaključek sezone pred poletjem naštudiral zanimiv program, ki smo ga tradicionalno pripravili najprej v okviru »Grajskih glasbenih večerov« v Polhograjski graščini. Naš dirigent, prof. Franc Avsenek, je kot vedno izbral in priredil pester program, s katerim smo se postavili pred našim občinstvom. V veselje nam je bilo, da smo spremljali štiri zdravnike glasbenike, ki so se nam pridružili kot solisti. V prvi točki nastopa se je orkester predstavil s sonato Giuseppeja Tartinija (1692–1770), ki je ustvarjal bogato, gracilno lirsko melodiko in subtilno gradil harmonsko strukturo. Sonata a Quatro št. 3, ki smo jo izvajali, je skladba, ki jo izvajalci najpogosteje izberejo med štirimi sonatami, ki jih je mojster napisal za to zasedbo.
Klarinetist Jernej Podboj.
Ko smo z uvodno skladbo ustvarili baročno vzdušje, ki je kot nalašč za grajsko okolje, smo pripravili občinstvo na nastop našega kolega, specialista otorinolaringologije Jerneja Podboja, 104
Revija ISIS - December 2012
ki se nam je predstavil z Mozartovim Koncertom v A-duru KV 622. W. A. Mozart (1756–1791) je napisal nekaj imenitnih del za klarinet. Drugi stavek Koncerta v A-duru KV 622 zveni