Medicina
Priporočeni postopki za mikroskopski pregled krvnega razmaza Helena Podgornik
Letos spomladi je Slovensko združenje za klinično kemijo (SZKK) izdalo deseti zvezek zbirke knjižic »Priporočeni postopki« za delo v kliničnokemijskih laboratorijih Republike Slovenije, in sicer »Priporočeni postopki za mikroskopski pregled krvnega razmaza« (avtorice: Klementina Berce, Elizabeta Božnar Alič, Helena Podgornik, Alenka Trampuš Bakija, Darja Žontar. Recenzentka: Modrica Kobe). Že ob pripravi knjižice smo načrtovali, da bo pisni izdaji priporočenih postopkov sledilo intenzivno izobraževanje izvajalcev in naročnikov preiskave. SZKK je zato dalo pobudo, da vsebino na kratko predstavimo tudi v tem članku.
Slovenski klinični laboratoriji so se zelo razlikovali po kriterijih za izvajanje mikroskopskega pregleda krvnega razmaza (diferencialna krvna slika – DKS), načinu izdajanja izvidov preiskave, po opisih morfološko spremenjenih celic, pri semikvantitativnih ocenah sprememb itd. Zaradi nedorečenosti pri tej preiskavi tudi komisije za pregled laboratorijev za izdajo dovoljenja za delo niso mogle izdati ustreznih priporočil. Odločilna pobuda za nastanek priporočenih postopkov je tako prišla neposredno iz vrst laboratorijskega osebja, ki se je srečevalo s težavami pri izvajanju preiskave in zunanje kontrole kakovosti ter pri komunikaciji z naročniki. Razlog za tako stanje gre delno iskati tudi v pomanjkanju ustrezne slovenske literature. Avtorice smo k oblikovanju priporočil pristopile tako, da smo preverile različne načine opisovanja najdb, ki se uporabljajo v vsakodnevni praksi, ter naredile temeljit pregled obstoječe domače in uveljavljene
tuje literature. Kot zanimivost naj povem, da nedorečenosti niso kakšna slovenska posebnost. Tudi v tuji literaturi najdemo raznolika poimenovanja in pristope k rešitvi določenih problemov. Med strokovno ustreznimi rešitvami smo izbrale najenostavnejšo za vsakodnevno delo. Priporočene postopke smo pred izdajo predložile v pregled štirim izbranim zdravnikom specialistom, pediatru, hematologoma in infektologu. Mikroskopski pregled krvnega razmaza je v priporočenih postopkih opredeljen kot osnovna preiskava, ki jo medicinski laboratorij mora izvajati. Če ni naročena, ima laboratorij dolžnost in popolno strokovno pristojnost, da na osnovi jasnih, vnaprej postavljenih meril preiskavo naredi, ko presodi, da je potrebna. Odločitev temelji na izsledku krvne slike iz hematološkega analizatorja, in sicer na osnovi odstopanj številčnih vrednosti ali/in opozoril. Priporočila navajajo zgolj okvirne številčne vrednosti in opozorila, dokončno oblikovanje meril pa prepuščajo specifičnosti dela posameznih laboratorijev. Zlasti v primeru specializiranih laboratorijev je smiselno, da merila uskladijo z naročniki preiskave.
Vrednotenje krvnega razmaza mora potekati sistematično za vse tri krvne slike, eritrocitno, levkocitno in trombocitno. Priporočeni postopki jih sicer obravnavajo ločeno, vendar se pri priporočenih rešitvah držijo čim bolj enotnega pristopa pri vseh treh celičnih vrstah. Za opisovanje kakovostnih sprememb v eritrocitni in trombocitni krvni sliki je uvedeno enotno stopnjevanje: blaga, zmerna in izrazita (npr. blaga anizocitoza, zmerna poikilocitoza, izrazita anizokromija). Semi-kvantitativna ocena morfološko spremenjenih celic je poenotena z uporabo izrazov: posamezni, maloštevilni in številni (npr. posamezni mikrociti, maloštevilni hipogranulirani trombociti, številni ehinociti...).
Krvni razmaz, obarvan po May Grunwald – Giemsi pri 1000-kratni povečavi. 72
Revija ISIS - November 2012
Pri eritrocitni krvni sliki so poleg podrobne opredelitve sprememb v obarvanosti, obliki, velikosti in vključkov posebej obravnavani eritroblasti. V knjižici so navodila za njihovo štetje in ustrezen popravek