Medicina • trajanje terapije naj bo minimalno za ozdravljenje;
• izogibati se moramo indikacijam, ki niso navedene v povzetku temeljnih značilnosti zdravila; • za kirurško profilakso jih moramo uporabljati le v posebnih okoliščinah;
• karbapeneme predpisujmo samo v humani medicini, če je okužba povzročena z mnogotero odpornimi bakterijami oziroma pri zelo hudih okužbah, kjer je sum na okužbo z mnogotero odporno bakterijo; • države morajo prilagoditi priporočila za zdravljenje okužb s temi antibiotiki in jih sporočiti predpisovalcem; • v priporočilih morajo prilagoditi odmerke z upoštevanjem tveganja za razvoj odpornosti.
V vseh slovenskih bolnišnicah moramo omejiti rabo kritično pomembnih protimikrobnih antibiotikov z namenom, da bomo v bodočnosti še lahko zdravili okužbe, ki jih povzročajo večkratno odporne bakterije.
Vloga Ministrstva za zdravje V letu 2011 smo sprejeli dodatek k Pravilniku o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, v katerem so načrtovani strokovni nadzori o smotrni rabi protimikrobnih zdravil v slovenskih bolnišnicah (Uradni list RS št. 10/2011). Namen nadzorov je bil analiza rabe antibiotikov v bolnišnici in svetovanje za izboljšanje predpisovanja. Tričlansko komisijo naj bi imenoval minister za zdravje na
predlog Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Redni strokovni nadzor naj bi se opravil najmanj enkrat na pet let po programu, ki ga določi minister. Nacionalna komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil je v letu 2011 in 2012 predlagala obiske treh bolnišnic in določila člane, vendar minister za zdravje ni potrdil strokovnih nadzorov, tako da se svetovalno delo komisije še ne izvaja. Vtis je, da protimikrobna odpornost v Sloveniji za Ministrstvo za zdravje še ni problem.
*Bojana Beović, Silvestra Kobal, Manica Mueller Premru, Silva Pečar Čad, Milena Radoha Bergoč, Branko Šibanc, Jelka Reberšek Gorišek, Silva Jenko, Tonka Poplas Susič, Bernarda Kociper, Tom Bajec, Anton Svetlin. Literatura:
1. Cizman M; Slovenian Consumption Study Group. Nationwide hospital antibiotic consumption in Slovenia. J Antimicrob Chemother. 2011; 66: 2189–91.
2. Kwint HM, et al. Intensification of antibiotic use within acute care hospitals in the Netherlands. J Antimicrob Chemother. 2012; 67: 2283–2288. 3. Rožič M, Čižman M. Točkovno prevalenčne raziskave predpisovanja protimikrobnega zdravljenja v UKC Ljubljana. Infektološki simpozij 2011. 4. Uradni list Evropske unije: Sklepi Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda »Eno zdravje«. /2012/C 211/02), 18. 7. 2012
5. Uradni list RS, št. 10/2011 z dne 18. 2. 2011. Pravilnik o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
E-naslov: milan.cizman@mf.uni-lj.si
Integrativna medicina danes ali jutri Zmago Turk
»Integrativna medicina danes« je osnovni moto razmišljanja na že 4. Evropskem kongresu integrativne medicine, ki bo te dni potekal v Firencah. Pričakujejo okoli 1200 zdravnikov in drugih sodelavcev, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi posegi, ki vplivajo na človekovo zdravje. Osnovna razmišljanja, ki se projicirajo na tako visokih združenjih v Evropi in po svetu, so ugotovitve, da se skoraj polovica človeštva zdravi z metodami zdravljenja, ki niso vedno usklajene z veljavnimi doktrinami sodobne, znanstvene, šolske medicine. Te metode večinoma niso strokovno preverjene, niso pod kontrolo zdravstvenega sistema, še manj pa pod kontrolo davčnega sistema in države.
V ZDA so že pred desetletji ustanovili posebne inštitute za integrativno medicino, ki so vezani na najimenitnejše svetovne klinike, kot so Harvard, Stanford, Jale in druge. Ameriko so posnemali tudi v Evropi, že leta 1998 so ustanovili prvi Inštitut za integrativno medicino na kliniki Charite v Berlinu. Pozneje so jih ustanavljali v Parizu, na Karolinski univerzi na Švedskem, v Rimu in na drugih znamenitih strokovnih klinikah. Novoustanovljeni inštituti so ustanovljeni in financirani zato, da poizkušajo strokovno preveriti alternativne in komplementarne oblike zdravljenja, ki so se širile po evropskem prostoru brez strokovnega nadzora.
Tako so komplementarne oblike, kot so akupunktura, kiropraktika, homeopatija, fitoterapija, body mind medicina, ayurveda in druge, prišle pod znanstveno kontrolo odličnih medicinskih strokovnjakov, ki so v preverjanje vključevali sodobne analitične in preiskovalne metode. Da bi v sistem preverjanja pritegnili tudi čim več ljudi, so se ustanavljala posebna združenja za integrativno medicino kot civilna društva, običajno pod vodstvom zdravnikov, vendar vključujoč tudi razne zdravilce in druge alternativce, s katerimi so poskušali najti skupno pot do raziskav in preverjanj ter ugotovitev koristnosti, predvsem pa neškodljivosti tega zdravljenja za paciente. Na evropskih in svetovnih kongresih integrativne medicine so tako združeni terapevti prikazovali svoje metode zdravljenja ljudi in prikazovali tudi dokazljivost uspehov teh terapij. V povezavi z nemškim združenjem in v zadnjih letih tudi s srbskim združenjem za integrativno medicino želimo tudi v Sloveniji ustanoviti takšno civilno družbo – »Združenje za integrativno medicino.« Združenje se je sprva organiziralo zgolj znotraj komplementarnih oblik, v zadnjem letu pa poskušamo to združenje preusmeriti tudi v zdravniške kroge, saj zdravniki ugotavljamo, da večina uporabnikov komplementarnih in alternativnih oblik skriva svojo udeležbo v tem zdravljenju pred izbranimi zdravniki in specialisti
Revija ISIS - November 2012
67