iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana
Razvoj porodništva in porodnišnic v osrednji Sloveniji skozi čas Zvonka Zupanič Slavec
V meščanskem špitalu, ki je stal na mestu sedanje Kresije ob Tromostovju, sta bili s po eno sobo leta 1789 odprti prva porodnišnica pri Slovencih in najdenišnica. Ob francoski okupaciji Kranjske in zasedbi Ljubljane sta bili ustanovi preseljeni v samostojno stavbo ob današnji Dalmatinovi ulici. Porodnišnica je imela eno sobo s šestimi posteljami za nosečnice, porodno sobo s tremi posteljami, eno sobo z 12 do 14 posteljami za otročnice in dvoje manjših sob za 1. in 2. razred. Leta 1870 je Alojz Valenta porodnišnico preuredil in razširil z nekaj ginekološkimi posteljami, da je nastal prvi ginekološki oddelek (Frauenklinik). Ob potresu leta 1895 so stavbo podrli, porodnišnica je leto dni delovala v barakah v današnjem Miklošičevem parku, naslednje leto pa se je kot ginekološki in porodniški oddelek vselila v 3. paviljon novozgrajene deželne bolnišnice na Zaloški cesti, kjer pa je že kmalu nastala prostorska stiska in jo je Alfred Valenta začasno rešil s prizidkom. Po prvi svetovni vojni je nemogoče prostorske razmere rešil novi predstojnik oddelka Alojz Zalokar s pridobitvijo azila za neozdravljivo bolne (hiralce) na Šlajmerjevi ulici, kjer je leta 1923 nastala samostojna Bolnica za ženske bolezni in porodništvo, ki je imela ginekološki, porodniški in septični oddelek ter okoli 200 bolniških postelj za matere in novorojenčke. Ob sebi je imela tudi babiško šolo za vso Slovenijo. Leta 1946 je bila Bolnica za ženske bolezni vključena
v Klinične bolnice, tedanji predstojnik Pavel Lunaček pa je vse več porodnic pritegnil v porodnišnico. Ponovna prostorska stiska je leta 1957 pripeljala do nove rešitve, ustanovitve Mestne porodnišnice na Ulici stare pravde v Ljubljani, ki pa so jo leta 1972 preselili v prostore nove zgradbe Kliničnega centra, ustanovo pa ukinili. Nadaljnja rast prebivalstva je prinašala tudi vse več porodov in po dolgoletnih prizadevanjih za novogradnjo je bila leta 1987 odprta Porodnišnica Ljubljana, ki je prinesla številne novosti, predvsem 24-urno sobivanje otročnic z novorojenčki. Porodnišnica je imela ob odprtju veliko število bolniških postelj: 30 za nosečnice, 128 za porodnice, 138 za novorojenčke, od tega 36 na Enoti za intenzivno terapijo in nego novorojencev. Je pa kasneje zaradi krajšanja hospitalizacij in upadanja števila porodov (od 8000 letno ob odprtju na manj kot 5100 v letu 2003) spremenila namembnost nekaterim prostorom.
Razvoj porodništva skozi čas Na razvoj porodništva so lokalno vplivale medicinske, kulturnoantropološke, socialne, verske in druge okoliščine. K samemu porodu so pristopali v različnih kulturah na svojevrstne načine, skupna pa jim je bila želja po rojstvu zdravega otroka in ohranitvi zdravja matere.
V času francoske okupacije Kranjske (1809-1813) je porodnišnica dobila samostojno stavbo z okoli 20 bolniškimi posteljami ob današnji Dalmatinovi ulici v Ljubljani (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine MF UL).
Dolgo si ljudje niso znali razložiti mehanizmov poroda in so ga uvrščali med naravne pojave, poznane iz vsakdanjega življenja, kot so letni časi, ciklus rodovitnosti zemlje, plimovanje morja, lunine mene... V svoji nevednosti so bili tudi vraževerni in so z najrazličnejšimi obredi in predmeti odganjali morebitno zlo, ki bi lahko preprečilo varen porod. V antiki so v dogajanja vpletali svoj parnas, tako sta na porod vplivali boginji Artemida v Stari Grčiji in Diana v Starem Rimu. Pri Egipčanih sta bili to boginji Meshkenet in Hathor. Visoka porodna umrljivost mater in otrok je klicala po oblikovanju porodne pomoči, ki so jo tradicionalno nudile ženske. Dolgo časa so porodnicam pomagale starejše ženske, ki so imele lastne porodne Revija ISIS - November 2012
45