Intervju
Intervju z neonatologinjo Ivico Ambrož Kopač, dr. med. Štefan Grosek
Spoštovana Ivica Ambrož Kopač, dr. med., poznam vas že zelo dolgo, saj kot pediater intenzivist večkrat prihajam v Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj po novorojenčke, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje v naši intenzivni enoti. Sprejeli ste nas vedno s toplim nasmeškom in veseljem, da smo prišli po novorojenčka, ki mu bomo pri nas lahko pomagali. Danes pa bi se želel z vami pogovarjati o vaši poklicni poti pediatrinje neonatologinje, o novorojenčkih in neonatologiji, ki ste ji posvetili vse življenje. Vendar najprej, od kod izhajate in kako, da ste se odločili za medicino? Od rojstva živim v Ljubljani, in to v prelepemu Trnovem, od katerega sem se morala ločiti trikrat. Že v predšolskem in v šolskem obdobju sem bila na daljšem zdravljenju na očesni kliniki v Zagrebu, kjer so mi povrnil vid. Sledilo je krajše bivanje v Postojni. V tamkajšnjem zdravstvenem domu sem se zaposlila kot splošna zdravnica. Na delo s pacienti in sam kraj imam lepe spomine. Ker gre v tretje rado, kakor pravimo, sem nekaj let preživela v Kranju, kjer sem dobila specializacijo iz pediatrije. Za študij medicine sem se odločila po premisleku in posvetu s prijatelji, čeprav sem že od otroštva sanjala o pedagoškem poklicu. Moram priznati, da si nisem mislila, da me bo študij medicine tako navdušil in zasvojil.
Ali je bilo mesto na neonatologiji v BGP Kranj vaše prvo delovno mesto? Če ne, kje ste začeli in kako, da ste se odločili ravno za kranjsko porodnišnico? Kot sem že omenila, je bila Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju moje drugo delovno mesto. Ker me je delo z otroki navduševalo, sem se že kot zdravnica splošne prakse v Postojni zanimala za pediatrijo, vendar tam za to ni bilo potrebe, zato sem se prijavila na razpisano mesto v Kranju. Kaj je tisto, kar vas je najbolj prevzelo, da ste se odločili za delo z novorojenčki, trenutni navdih, slučajna izbira ali kaj drugega? Kdo vam je bil vzgled ali pomoč na začetku? Rekla bi, da je bila to premišljena odločitev. Moja vzornica je bila dr. Šič, pediatrinja v Postojni. Njeno delovno področje je imelo velik razpon, saj je obvladovala celotno populacijo od novorojenčkov do najstnikov. To je bila tudi moja želja, ker sem zelo rada delala tako s predšolskimi otroki kot najstniki, s katerimi sem se dobro razumela, znala sem jim prisluhniti. No, potem sem pristala in ostala neonatologinja v kranjski porodnišnici. To okolje me je vzpodbudilo, da sem se odločila še za enega otroka v času specializacije, kajti kasneje ni bilo več možno misliti na naraščaj, saj sem bila v porodnišnici s skoraj 3000 novorojenci letno tri leta edini neonatolog. Kako bi najbolje opredelili, kaj je to neonatologija? S katerimi problemi se najpogosteje srečuje pediater neonatolog v vaši porodnišnici? To je lepo in zanimivo delo z novorojenci in njihovimi materami. Začetki so bili težki, saj je bilo veliko zelo grdih anomalij, ki so po ukinitvi žirovskega rudnika drastično upadle. Bilo je tudi veliko dihalnih stisk, nezrelih novorojencev, zahirančkov, infektov, tudi seps, zlatenic, ki so bile kar trdovratne, z visokimi vrednostmi bilirubina. Imeli smo tudi primere intrakranialnih krvavitev, saj so bili porodi včasih zelo težki, dolgotrajni, vitamin K, ki ga danes redno apliciramo po rojstvu kot preventivno sredstvo, pa so v nekem obdobju odsvetovali.
Levo je pomočnica direktorice za zdravstveno nego Lea Ahčin, diplomirana medicinska sestra, na sredi je direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo asist. Andrejka Cerkvenik Škafar, dr. med. Desno je Ivica Ambrož Kopač, dr. med. 38
Revija ISIS - November 2012
Neonatologija je v zadnjih 20–30 letih kot vse stroke doživela nepričakovan razvoj. Kaj je bilo najbolj zanimivo pri vašem delu na začetku vaše poti in kaj v, da tako rečem, »zrelem« obdobju? Že omenjena patologija mi je pomenila izziv, saj sem bila presrečna, kadar se je vse dobro ali vsaj zadovoljivo izteklo. Zahvala gre tudi sodelavkam medicinskim sestram, s katerimi smo ustvarile odličen tim. Z