Zdr avstvo
Zdravje za Zasavje – od podrobnejše analize okolja in zdravja v Zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju Predstavitev rezultatov projekta
Tatja Kostnapfel Rihtar, Tatjana Berger, Marko Vudrag Namen. Z namenom, da bi dolgoročno prispevali k zmanjševanju razlik v zdravju v Zasavju, smo zastavili projekt »Zdravje za Zasavje«.
Metode dela. Projekt, ki je potekal v letih od 2007 do 2010, je bil sestavljen iz več podprojektov. Podprojekti Proučitev absentizma, Proučitev vpliva okoljskih dejavnikov na breme raka ter Proučitev vpliva okoljskih dejavnikov na breme bolezni dihal so bili raziskovalni podprojekti, pri njih pa so bile uporabljene standardne raziskovalne metode. Podprojekta Opolnomočenje ljudi za krepitev zdravja in Zmanjševanje vpliva vedenjskih dejavnikov tveganja sodita med javnozdravstvena ukrepanja, do ljudi pa se je v njih pristopalo z okroglimi mizami, delavnicami in ostalimi aktivnostmi.
Rezultati. Rezultati raziskovalnih podprojektov so pokazali, da je odstotek bolniškega dopusta v Zasavju od 134 do 173 odstotkov slovenskega povprečja, da imajo prebivalci Zasavja statistično značilno večje tveganje za pljučnega raka, da imajo prebivalci nekaterih območij znotraj Zasavja večje tveganje, da bodo zboleli za rakom, kot preostalo prebivalstvo in da je bilo kroničnih bolezni dihal med otroki, ki bivajo na bolj onesnaženih območjih, 2,5-krat več (p=0,019), pogostih akutnih bolezni dihal pa 1,8-krat več (p=0,024) kot pri tistih, ki bivajo na malo onesnaženih območjih. Za zmanjšanje neenakosti v zdravju so bile v prvem dvoletnem obdobju izvedene dve okrogli mizi, dve delavnici ter zaključna okrogla miza, v drugem dvoletnem obdobju pa predstavitvena okrogla miza, deset zdravstvenovzgojnih delavnic ter zaključna konferenca projekta. Zaključek. V projektu se je učinkovito pokazalo na probleme, ki prispevajo k neenakosti v zdravju v Zasavju, ter začelo uspešno ukrepati v smeri njihovega zmanjševanja.
Uvod Neenakosti v zdravju in socialno-ekonomske neenakosti predstavljajo v današnjem času največji izziv zdravstvenih politik po vsem svetu. Med dejavniki, ki 30
Revija ISIS - November 2012
povzročajo neenakosti do zdravja, so različna stopnja gospodarske razvitosti posameznih območij, geografske in kulturne značilnosti ter zgodovinski in drugi razlogi. Okolje, v katerem ljudje živijo, vpliva na zdravje oziroma ima velik vpliv na enakosti v zdravju ter na možnosti za uspešno in kakovostno življenje (1).
Slovenija je po vseh kriterijih uvrščena med razvite države, kljub temu pa so znotraj njenih meja prisotne neenakosti v zdravju (2, 3). Kazalniki zdravja kažejo, da imajo prebivalci Zasavja slabše zdravstveno stanje kot prebivalci drugih območij Zdravstvene regije Ljubljana (4, 5). Indeks človekovega razvoja HDI (Human Development Index), ki ga spremlja UMAR, na primer kaže, da je v letih 2002 in 2003 za Zasavsko regijo (HDI: 0,842) zaostaja le še Pomurska regija (HDI: 0,830), medtem ko je imela najvišji indeks v državi Osrednjeslovenska regija (HDI 0,906) (6, 7). Zasavska regija leži v osrednjem delu Slovenije in je z 264 km² najmanjša v državi in zajema območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V regiji živi 45.367 prebivalcev, kar je 2,2 odstotka prebivalstva Slovenije. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila decembra 2008 8,3 odstotka in je presegala stopnjo na ravni države, v letih 2009 in 2010 je še naraščala. Zasavje ima značilno socialno sestavo prebivalstva, izrazito dnevno migracijo ter onesnaženost okolja (8). Splošna umrljivost in umrljivost do 65. leta starosti sta v zasavskih upravnih enotah višja, kot je slovensko povprečje; v letu 2005 je bila splošna umrljivost za 25 odstotkov večja od slovenskega povprečja; prezgodnja umrljivost pa za 52 odstotkov večja od slovenskega povprečja (9). Rodnost je v zasavski regiji za leto 2006 nižja (8,4 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev) kot v Sloveniji (9,4 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev), umrljivost pa je višja (9,7 na 1000 prebivalcev) glede na Slovenijo (9,1 na 1000 prebivalcev), s tem je tudi naravni prirastek v Zasavju negativen (-1,3, Slovenija 0,3) (10). V regiji so zabeležili najvišjo stopnjo umrljivosti pri dojenčkih (7 na 1000 živorojenih otrok) ter visoko stopnjo t.i. prezgodnje umrljivosti.