Zdr avstvo potrebe po zdravljenju in oskrbljenost prebivalstva z zobnimi protetičnimi nadomestki. To obdobno raziskavo naj bi ponovili vsakih pet let, vendar do tega v preostalih predelih bivše Jugoslavije ni prišlo zaradi vojnega stanja in drugih ovir, v Sloveniji pa smo jo ponovili v istem obsegu še leta 1993 in 1998 kot sestavni del raziskovalnega projekta Oralno zdravje, nato pa po prenehanju projekta še leta 2003 in 2008 samo pri 12-letnikih v vseh devetih zdravstvenih oz. geografskih regijah. Tako stroka kot SZO najpogosteje uporabljata za prikaz stanja zobnega kariesa prav podatke za to starost (12 let). Oceno stanja kažeta dva kazalca:
• Povprečno število karioznih, ekstrahiranih in plombiranih zob (KEP) na osebo, ki je v 20-letnem obdobju upadlo od 6,1 na 1,7 in v zadnje obdobju stagnira (graf 1).
• Odstotek otrok z zdravimi zobmi (neprizadetimi s KEP). Medtem ko takih otrok v začetku raziskave sploh ni bilo, se je njihov delež nato precej strmo zvišal na 40 odstotkov (kar je doseglo le malo evropskih držav), vendar je žal v zadnjem obdobju začel upadati (graf 2).
Tako stanje smo v Sloveniji dosegli z odlično organizacijo mladinske zobozdravstvene službe in z ustreznim preventivnim programom, se pa stanje slabša zaradi več razlogov, med drugim tudi zaradi v uvodu omenjene brezbrižnosti odgovornih republiških zdravstvenih ustanov. To je zgrešena in kratkovidna zobozdravstvena politika, ker taka populacija (caries-free), če bi tudi v višji starosti zadržala tako stanje, ne bi bila porabnik sredstev zavarovalnice, ki pa tako in tako nameni za zobozdravstveno varstvo na letni ravni le 45 EUR na osebo.
Graf 2: Odstotek 12-letnikov z zdravimi zobmi (brez kariesa, ekstrakcij in plomb) v Sloveniji v zadnjih 20 letih. Kakšen je bil odziv v medijih na opisno obeležje dneva UZ, doslej še nismo ugotovili, razen razgovora v Odmevih na nacionalni TV isti dan, ko se je voditeljica pogovarjala o UZ s povabljeno zobozdravnico in zobozdravnikom. Razgovor oz. vprašanja so se nanašala samo na zobozdravstveni turizem in na cene zobozdravstvenih storitev pri nas (v Ljubljani in na obrobju) ter v drugih državah, o samem UZ pa nič.
Pomen primarnega zdravstva in preskrbljenost z zdravniki družinske in splošne medicine v Sloveniji Igor Muževič
Družinska oz. splošna medicina ima prav posebno mesto v zdravstvu. Zdravstvene politike po svetu in različne mednarodne zdravstvene organizacije, kot je npr. SZO, v Sloveniji pa Urad RS za makroekonomske analize in razvoj – UMAR, ministrstvo in občasno tudi ZZZS, čedalje bolj prepoznavajo pomen, ki ga ima primarno zdravstvo za kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalstva.
Dobro razvita primarna zdravstvena raven pripomore k manjši zbolevnosti in umrljivosti prebivalstva, k nižjim stroškom in k večji enakosti zdravstvene obravnave prebivalcev iz različnih družbenoekonomskih okolij. Dokazi o pomembnosti primarne 26
Revija ISIS - November 2012
ravni so razvidni iz številnih raziskav. Ena največjih poznavalk in raziskovalk primarne zdravstvene ravni v ZDA in svetu, žal že pokojna dr. Barbara Starfield z univerze Johns Hopkins, je v nešteto znanstvenih publikacijah dokazovala, da je močno in kakovostno primarno zdravstvo ključno za dobro in pravično distribucijo zdravstvene oskrbe prebivalstva po vsem svetu. Starfieldova je dokazala, da je tako za razvite države kot za države v razvoju z dobro razvitim primarnim zdravstvom značilna nižja stopnja splošne umrljivosti, umrljivosti zaradi srčno-žilnih zapletov, rakavih obolenj ter umrljivosti otrok. V primarnem zdravstvu vsak dodatni zdravnik na 10.000