Iz evrope
Kiborgizacija – quo vadis Kiborgizacija je nov pojem, večinoma slabo poznan. Pomenil naj bi človeško bitje, ki so mu vgradili nekatere umetne dele, torej nekakšen hibrid med živim in neživim.
Dokler so bile to le zobne plombe ali kakšen mostiček, ni to nikogar zanimalo. Ko pa so se pojavili umetni kolki, nožne proteze, titanovi kolenski sklepi, radiofrekvenčni čipi in še kaj, je to pričelo postajati ne le vprašanje denarja, temveč tudi etike, pa recimo temu kiborgetike.
Spominjamo se, kako uspešno je nastopil na zadnji olimpijadi južnoafriški tekač O. Pistorius v teku z obojestranskima podkolenskima protezama. Tako morda ni daleč od razmišljanja nekaterih, da bodo na igrah leta 2032 nastopili le kiborgizirani hibridi, »normalni« ljudje pa na paraolimpijskih. Obstajajo prijazne slike in sheme, kaj vse bi bilo mogoče zamenjati ali dodati. Od (sedaj) možnih 30 jih je realiziranih 23. Seveda je mogoče nadomestne dele tudi seštevati. Kiborgizacijo pospešuje tudi kronično pomanjkanje donorjev. Umetno srce je (bo) gotovo alternativa, ki je draga, toda pri roki.
Slika ostankov kremiranja navaja na misel, da utegne bodoči mrliški oglednik odločati tudi o tem, ali naj se pokojnik pokoplje ali kremira. Leta 1997 je bilo na Nizozemskem ustanovljeno podjetje, ki zbere letno iz ostankov kremiranja 250 ton kovin (kobalt, krom, titan), ki bodo služile za izdelavo avtomobilov, letal in električnih vetrnic. Angleščina ima za to že strokovni izraz. Afterlife. Dokler so stvari tekle v zgornjih okvirih, ni to nikogar motilo, razen finančnikov. Toda vsako stvar je mogoče obrniti tudi v
Ostanki kremiranja nasprotno smer. Vedno se lahko stvari obrnejo v zgodbo o dr. Jekyllu in mr. Hydu.
Informacijsko kiborgiziranje z vgradnjo radiofrekvenčnih čipov (povsem enostavno, v prvi interdigitalni prostor na roki) bi dopuščalo možnost globalizacije uniformnosti mišljenja, branja misli, kontrole gibanja, orgazme brez seksa in popoln nadzor vsega delovanja in mišljenja. Kiborgiziranje je torej na pohodu in se bo le še širilo. Enako, kot se bo širil seznam etičnih (kiborgoetičnih) vprašanj. Vir: Liječničke Novine, september 2012 Prevedel in priredil Boris Klun
E-pošta: boris.klun@gmail.com
Nemčija: Sodba o obrezovanju je pravnomočna Sporna sodba Deželnega sodišča v Kölnu, da versko obrezovanje dečkov ustreza ugotovitvi stanja (Tatbestand), da gre za telesno poškodbo, je od nedavnega pravnomočna. Tožilstvo se je reviziji odpovedalo, saj ni videlo nobene možnosti za uspeh. Sodba je tako v Nemčiji kot v mednarodnem prostoru izzvala ostre kritike. Namreč, tovrstno delovanje (obrezovanje, op. prev.) odrivati v ilegalnost naj bi ogrožalo zdravje
otrok, saj naj bi odtlej obrezovanje opravljali ljudje brez ustrezne kvalifikacije. Judovske in islamske skupnosti ter Nemška škofovska konferenca vidijo sodbo kot grob poseg v versko svobodo. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 15/16, 15. avgust 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si Revija ISIS - November 2012
19