Medicina
Motivacijski intervju Mednarodni tečaj, Cardiff, Velika Britanija, 11. in 12. junij 2012 Klemen Lipovšek Kot specializant družinske medicine ne delam prav dolgo. Pa vendar se mi je ob spoznavanju pacientov, dela v ambulanti ter na kliničnih oddelkih pričelo kmalu postavljati vprašanje, kako »premakniti« ljudi. Polimorbidni bolniki s prekomerno telesno težo, na večtirni terapiji, pa vendar popolnoma nemotivirani za spremembo. Prav neverjetno se zdi, da bolnike po miokardnem infarktu skrbi, da bodo prikrajšani za »dobro hrano«. Sam sem si predstavljal, da je, če se človek sreča z bližino smrti, to brezpogojna motivacija za spremembo.
Tukaj nastopi naša vloga, vloga medicinskega osebja, vendar jo kaj slabo opravljamo. Navadno nastopimo kot bič božji in v izjemno negativni konotaciji odpredavamo, da mora bolnik nehati kaditi, da mora shujšati, mora pričeti z rekreacijo! Če ne, se mu bodo zamašile koronarke, femoralke, dobil bo nevropatijo, ledvično odpoved, ne nazadnje tudi miokardni infarkt in bo umrl zaradi ventrikularne fibrilacije. Takšne metode so zastarele in kontraproduktivne, kar potrjujejo tudi študije. Nismo sodniki, temveč vodniki bolnika po njegovem lastnem zdravju. Če se sam postavim v vlogo bolnika pred takšno brezpogojno, strogo avtoriteto v belem, me ima, da bi se zaprl v majhno sobo, zastrl okna, naročil voz hitre prehrane, si ob gledanju najljubše nanizanke prižgal cigareto in odprl pivo. Saj meni ne bo nihče pameti solil! Šalo na stran, verjetno je nekaj na tem.
odprtega tipa, s pritrjevanjem (angl. affirmation), sposobnostjo zrcaljenja (angl. reflection) težav bolniku ter s povzemanjem (angl. summarizing) pravkar slišanega damo bolniku priložnost, da sam odkrije težavo in najde pot iz nje. Zelo pomembno je, da je poslušalec empatičen, kar pa ne pomeni, da se identificira z bolnikom in deli z njim svojo izkušnjo. V resnici je empatija sposobnost pravilno razumeti govorečega in mu občutke zrcaliti s ponovitvijo povedanega ali s parafraziranjem. Ko si pridobimo bolnikovo zaupanje, sledi faza osredotočanja na konkretni cilj, kar običajno določi oseba sama (npr. znižanje telesne teže ob diagnozi diabetesa). Seveda lahko pri tem tudi usmerjamo bolnika, na primer določimo droben cilj v naslednjih treh mesecih.
Srce motivacijskega intervjuja pa je, da v zgodbi ujamemo delčke t.i. govora o spremembi (angl. change talk), kar so lahko drobci razmišljanja o neugodnosti nekega početja, občutku ujetosti, želji po spremembi... Te občutke ali želje v bolniku utrdimo in spodbujamo. Uporabimo podobne tehnike kot pri vzpostavljanju odnosa: elaboracijo (povejte mi malo več o tem), afirmacijo (to se mi zdi odlična ideja), refleksijo (torej se vam zdi, da vam kajenje škodi) in povzemanje. Ključ je pomagati bolniku iz ambivalence v spremembo s tem, da mu stojimo ob strani in ga ne obsojamo, ne glede na to, kako se bo odločil.
Imel sem srečo, da sem lahko na priporočilo prof. Marka Kolška, dr. med., ter s podporo moje mentorice Milojke Juteršek, dr. med., obiskal tečaj motivacijskega intervjuja, ki se je odvijal 11. in 12. junija v Cardiffu v Veliki Britaniji pod vodstvom ustanoviteljev metode, dr. Stephena Rollnicka in dr. Williama R. Millerja.
Seminar se je pričel s prikazom, kako naš terapevtski refleks, da bi stvari postavili na pravo mesto, pri ljudeh naleti na različne vrste odpora in doseže ravno nasprotni učinek. Tako smo se lotili dvodnevnega raziskovanja načinov, kako v človeku najti in vzpodbuditi njegovo lastno željo po spremembi. Osnovna stvar pri procesu je, da se postavimo v vlogo empatičnega poslušalca in bolnika vodimo, da sam najde pot do svoje želje po spremembi. Končni cilj pa je seveda, da spremembo udejanji v vsakdanu. Metoda sledi štirim osnovnim korakom: kako se povezati s klientom (angl. engaging), kako se osredotočiti na določen cilj (angl. focusing), kako vzbuditi željo po spremembi (angl. evoking) in nazadnje kako načrtovati izvedbo cilja (angl. planning). Da bi vzpostavili kreativen terapevtski odnos, je najpomembnejše zares prisluhniti, brez obsojanja, ter se upreti skušnjavi stvari takoj »popraviti« (angl. the righting reflex). Z vprašanji 74
Revija ISIS - Oktober 2012
Predavatelja dr. Stephen Rollnick (levo) in dr. Williama R. Miller.